Kot je pokazala javnomnenjska raziskava Dnevnika in Večera Vox populi, ki jo izvaja agencija Ninamedia, bi na volitvah slavila SDS Janeza Janše, ki bi jo volilo 19,6 odstotka ljudi. Tako je prvič po decembru 2018 SDS na vrhu prehitela stranko LMŠ Marjana Šarca, premierja v odhajanju. Njegovo listo bi obkrožilo 17,1 odstotka ljudi – od januarja 2020 jim je podpora tako padla za 2,3 odstotne točke.
Na tretjem mestu strankarske lestvice ostaja SD, ki bi jo izbralo 8,2 odstotka volilnih upravičencev, kar je enak izkupiček kot prejšnji mesec. Sledita Levica in NSi, ki sta skoraj izenačeni s 5,3 in 5,2 odstotka glasov. Obema strankama je podpora padla, nekoliko bolj Novi Sloveniji, ki je bila prejšnji mesec za odstotno točko pred Levico. Od novembra lani, ko je Levica prekinila sodelovanje s koalicijo, ji podpora sicer pada, saj so dosegli najslabši rezultat po zadnjih parlamentarnih volitvah. Če bi bile volitve včeraj, bi stranka DeSUS dobila 2,5 odstotka glasov, pod parlamentarnim pragom pa bi bila tudi SNS Zmaga Jelinčiča. Najbližje vstopu v parlament je SLS, nekoliko pa je podpora zrasla SMC Zmaga Počivalška – pravzaprav je od njih odvisno, ali bo nastala Janševa koalicija ali ne. V preteklih mesecih so ji izmerili manj kot odstotek opredeljenih glasov, tokrat pa se je z dvema odstotkoma prebila pred SAB, ki bi dobila en odstotek glasov.
V okviru raziskave so anketirancem zastavili tudi ključno vprašanje: kaj je bolj v interesu države, oblikovanje nove vlade ali predčasne volitve? Kar 58 odstotkov vprašanih se jih je odločilo za predčasne volitve. Takoj po Šarčevem odstopu je bila ta številka za 2,5 odstotka višja. Tretjina anketirancev pa bi raje videla oblikovanje nove vlade. Moški so predčasnim volitvam nekoliko bolj naklonjeni kot ženske, še zlasti jih podpirajo volivci v starostni skupini od 31 do 45 let, srednješolsko izobraženi in prebivalci urbanih naselij. Najmanj so nad predčasnimi volitvami navdušeni podporniki SDS in NSi, medtem ko je podpora več kot 85-odstotna pri tistih, ki bi volili Levico, LMŠ, SNS in SMC.
Pahor ostaja najbolj priljubljen, velik skok Pivčeve in Cerarja
Pri februarskem merjenju priljubljenosti slovenskih politikov se pestro politično dogajanje prav zagotovo odraža – kar petnajst jih je ocenjenih slabše in le štirje boljše kot minuli mesec. Na vrhu ostaja predsednik republike Borut Pahor z oceno 3,57 (na lestvici od ena do pet), sledi pa mu odhajajoči premier Marjan Šarec z oceno 3,21. Na tretjem mestu je evropska poslanka SD Tanja Fajon, s petega na četrto mesto pa se je prebila evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Kar za enajst mest se je povzpela nova predsednica DeSUS in kmetijska ministrica odhajajoče vlade Aleksandra Pivec, medtem ko je predsednik DZ in SD Dejan Židan zabeležil padec za tri mesta na sedmo mesto lestvice.
Tik za njim se je uvrstil evropski komisar Janez Lenarčič, ki je v primerjavi z januarjem tri mesta pridobil. Velik skok je uspel tudi nekdanjemu vodji SMC Miru Cerarju, ki se je povzpel z osemnajstega na dvanajsto mesto. V zadnjem času je v javnosti odmevalo njegovo pismo vodstvu stranke, v katerem je odločno zavrnil sodelovanje v vladi, ki bi jo vodil Janša. Slednji ostaja skoraj na dnu lestvice, in sicer na 19. mestu, z oceno 2,32.
Najbolj priljubljen premier še vedno Janez Drnovšek
Z odstopom premierja Šarce se je priljubljenost njegove vlade zmanjšala, in sicer z več kot 50 odstotkov vprašanih na 39 odstotkov. Nižjo priljubljenost so imeli le ob prvem merjenju, in sicer oktobra 2018, ko je bilo z delom vlade zadovoljnih zgolj 20 odstotkov vprašanih. Rekordno podporo 70 odstotkov so beležili pred letom dni.
V okviru raziskave anketirance občasno prosijo tudi, da z ocenami od ena do pet ocenijo delo aktualnega predsednika vlade. Šarec si je ob tem merjenju prislužil povprečno oceno 3,07.
Po mnenju anketirancev je bil najboljši slovenski premier doslej Janez Drnovšek – izbrala ga je skoraj polovica vprašanih. Za njim je Janez Janša, ki ga je za najboljšega predsednika vlade do sedaj označilo 16,6 odstotka anketiranih, na tretjem mestu pa je odhajajoči Šarec z 9,6 odstotka. Ne preveč daleč zadaj je Pahor z osmimi odstotki, ostali nekdanji premierji pa so očitno pustili precej manjši vtis na Slovencih – Alenko Bratušek je omenilo 1,9 odstotka vprašanih, Mira Cerarja pa 1,7 odstotka.
KOMENTARJI (1165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.