Janše ni bilo na sejo o Mercatorju

Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes vendarle končala z obravnavo revizijskih poročil o pravilnosti in smotrnosti poslovanja Kada in Soda pri prodaji Mercatorja. Komisija zaradi suma oškodovanja državnega premoženja vrhovnemu državnemu tožilstvu predlaga ukrepanje, vladi pa razrešitev prvih mož in glavnih nadzornikov skladov.

Na seji tudi tokrat ni bilo predstavnikov Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), prav tako na sejo ni bilo premierja Janeza Janše, ki je bil povabljen na zahtevo poslanske skupine SD, ker so želi izvedeti, zakaj je šele po dveh letih spoznal, da je bila prodaja državnih deležev v Mercatorju napaka in kako bo odpravil posledice.

Predsednik upravnega odbora Soda Milan Podpečan in direktor Soda Marko Pogačnik sta že v ponedeljek napovedala, da se seje komisije ne bosta udeležila, danes pa je to storil tudi predsednik uprave Kada Tomaž Toplak. Svojo odločitev je utemeljil z ugotovitvijo, da komisija presega svoje pristojnosti ter posega v dokončno revizijsko poročilo računskega sodišča ter s tem krši zakon o računskem sodišču.

Janša se je komisiji opravičil dobro uro pred začetkom seje in sporočil, da je zadržan, član komisije Milan M. Cvikl (SD) pa je prepričan, da ga na sejo ni bilo zato, ker se boji pokazati svojo nesposobnost, neznanje. Kot je dejal Cvikl, je Janša dve leti po prodaji Mercatorja vendarle priznal, da je bila prodaja napaka, ne upa pa si priti v DZ priznati odgovornost. "Opravičilo, da je zadržan, je za lase privlečena poteza," je prepričan Cvikl.

Koalicijski poslanci v bran Janši

Medtem ko so člani komisije za nadzor javnih financ iz vrst opozicijskih strank vztrajali, da je odsotnost glavnih akterjev pri prodaji Mercatorja na seji komisije skrajna aroganca, ki potrjuje sum, da je šlo pri prodaji za oškodovanje državnega premoženja, pa sta v bran predstavnikom Kada in Soda ter predsednika vlade stopila Ciril Testen (NSi) in Rudi Veršnik (SDS).

Testen je menil, da je treba krivdo za neudeležbo povabljenih na sejo iskati na obeh straneh, tudi pri komisiji sami, saj je način obravnavanja zadeve Mercator na komisiji po njegovem nesprejemljiv. Med drugim ga moti to, da gre razprava v zvezi s prodajo Mercatorja samo v smeri, da je edini element cena. "Treba je zasledovati tudi druge interese, npr. da je Mercator ostal v slovenski lasti," je poudaril.

Z njim se je strinjal tudi Veršnik, ki je prepričan, da pri prodaji Mercatorja ni prišlo do oškodovanja državnega premoženja. Kot je pojasnil, je država takrat s prodajo skušala zaščititi slovensko živilsko industrijo in preprečiti dvomljiv prevzem s strani vodstva Mercatorja. Če bi bil scenarij drugačen, tako Veršnik, in bi bil Mercator denimo prodan tujcem, bi ogrozil slovensko prehrambeno industrijo in prizadel kmetijsko proizvodnjo.