V začetku julija se je okoli sto francoskih rabinov sestalo na letni konferenci v Strasbourgu, na kateri je beseda tekla predvsem o antisemitizmu v Evropi. Častna gosta sta bila med drugim Pinchas Goldschmidt, predsedujoči konferenci evropskih rabinov, in slovenski premier Janez Janša kot predsedujoči Svetu EU.
Judovska skupnost je nato v mestu priredila slavnostno večerjo, na kateri je spregovoril tudi slovenski premier, poroča časopis The Jewish Tribune. V svojem govoru naj bi Janša zbranim rabinom obljubil, da bo odpravil prepoved obrednega zakola živali in obrezovanja moških iz nemedicinskih razlogov, ki trenutno velja v Sloveniji.
Francoska judovska skupnost je Janši na srečanju podelila tudi nagrado, s katero se mu je zahvalila za izkazano prijateljstvo do judovske skupnosti in Izraela, so takrat zapisali v vladnem uradu za komuniciranje in na družbenih omrežjih objavili fotografije s slovesnosti.
Iz Ukoma so za časnik Večer odgovorili, da je premier ob prejemu nagrade dejal, da v Sloveniji "cenimo vse, kar sta judovska kultura in skupnost dali našemu narodu". Pri tem smo zavezani k vračanju te časti, predvsem z izobraževanjem. "Potem bomo lahko odkrito razpravljali o judovskih kulturi in običajih, ki zagotavljajo njeno edinstvenost in svobodo, na primer o vprašanjih košer in obrezovanja," so še zapisali za Večer. Ali si bo vlada tudi zares prizadevala za odpravo prepovedi omenjenih verskih obredov, smo vprašali Ukom, njihove odgovore še čakamo.
Janša sicer ne skriva naklonjenosti Izraelu. Maja, ko so izbruhnili spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelskimi silami, so na stavbi slovenske vlade izobesili izraelsko zastavo. Slovenska muslimanska skupnost se je takrat ostro odzvala, na Janšo pa so naslovili odprto pismo, v katerem so to dejanje označili za "zlorabo oblasti in podporo genocidni politiki Izraela".
Ustavno sodišče o obrednem zakolu živali
Premier bo obljube sicer težko uresničil, saj je Ustavno sodišče leta 2018 zaščito živali postavilo pred versko svobodo. Muslimanska skupnost v Sloveniji je takrat od sodišča zahtevala, da preveri ustavnost 25. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), ki določa, da mora biti omamljanje živali izvedeno tudi pri obrednem zakolu. Ustavno sodišče je odločilo, da je določba povsem primerna in ni v neskladju z ustavo, ki zagotavlja versko svobodo.
Sodniki so se sicer strinjali, da je redno prehranjevanje z mesom živali, obredno zaklanih v skladu s pravili islama, ter uživanje in daritev mesa tako zaklanih živali ob kurban bajramu izpolnjevanje pomembnih verskih dolžnosti, razumno povezanih z bistvom verskega prepričanja. A ob tem so poudarili zagotavljanje dobrobiti živali.
V kontekstu obravnavanega primera to pomeni varstvo živali pred mučenjem, ki ga izrecno zahteva četrti odstavek 72. člena Ustave. Opredelitev ustavno zapovedanega "varstva živali pred mučenjem" zajema tudi prizadevanja zakonodajalca, da prepreči, ublaži ali omili telesno neprijetne občutke bolečine, stresa in strahu, ki jih živalim povzroča človek. Prav tako so poudarili, da "je ustavnopravna teža koristi za muslimansko skupnost spornega člena velika, na drugi strani pa so posledice za versko svobodo omejene – zaradi verske nevtralnosti izpodbijane določbe in zaradi tega, ker je dostop do halal mesa le otežen, ne pa onemogočen".
Komisija za medicinsko etiko proti obrezovanju otrok
Komisija za medicinsko etiko je načelno mnenje o etični nesprejemljivosti verskega obrezovanja dečkov sprejela leta 2011. Kot so takrat zapisali, je ritualna cirkumcizija dečkov zaradi verskih razlogov v naši državi zaradi pravnih in etičnih razlogov nesprejemljiva, zdravniki pa da je ne bi smeli opravljati. Nesprejemljivo je tudi, če se poseg v dokumentaciji lažno prikazuje kot medicinsko indiciran.
"Tudi neprostovoljnost posega je tehten ugovor, še posebno ker je v nasprotju s posebnimi pravicami otrok. Pri genitalnem pohabljanju otrok (ki je pri dečkih sicer neprimerljivo manjše zlo kot pri deklicah) gre za poseg v telesno integriteto osebe, ki ni sposobna privolitve. Ta poseg ima ireverzibilne posledice, prinaša pa tudi tveganja," so sklenili.
Na komisijo smo naslovili vprašanje, ali deset let kasneje še stojijo za enakim stališčem. Kot je zapisal predsednik komisije Božidar Voljč, je vsakršno genitalno obrezovanje otrok – dečkov ali deklic, ki se pri tem ne morejo braniti – iz nemedicinskih razlogov nepotrebno, zdravstveno tvegano in zato neetično.
Islamska in judovska skupnost v Sloveniji sicer že več let poudarjata, da gre za versko prakso, ki se opravlja zaradi medicinskih, higienskih in kulturnih razlogov. Ker je obred v Sloveniji prepovedan, morajo verniki svoje otroke obrezovati v tujini.
Varuh človekovih pravic je stališče do obrezovanja dečkov zavzel že leta 2010 in z njim tudi seznanil pristojne, so nam sporočili. "V tem času niso nastopile nove okoliščine, ki bi zahtevale spremembo stališča," so zapisali. "Če cirkumcizija otroka ni zdravstveno indicirana, temveč je le posledica prepričanja njegovih staršev (verskega ali drugačnega), takšen poseg nima zakonske podlage. Pri tem niti ni bistveno, ali je otrok posegu izrecno nasprotoval. Poseg v telesno integriteto otroka zgolj zaradi želje njegovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov zato pomeni nedopusten poseg v njegovo telo in ima po našem prepričanju tudi znake kaznivega ravnanja," je stališče varuha pravic.
KOMENTARJI (1183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.