Janša o 'socialističnem pašaluku'

Možnost vezave zaupnice na sprejem ukrepov, ki so ključni za izhod iz krize ali za spoštovanje koalicijske pogodbe, je obstajala in še vedno obstaja, je v intervjuju za Reporter poudaril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem tudi ni izključil možnosti, da bi jeseni prišlo do rekonstrukcije vlade. "Jeseni bomo ocenili uresničevanje koalicijske pogodbe, predvsem prednostnih ukrepov, na tej podlagi bo sprejeta tudi odločitev, ali je rekonstrukcija potrebna," Janša odgovarja na vprašanje o možnosti rekonstrukcije vlade. Kot pravi, so sicer vrata koalicije odprta v obe smeri: "Vsak, kdor želi pomagati, je dobrodošel. In vsak, kdor ni sposoben držati dane besede, bi ravnal pošteno, da iz nje odide."

Česa so in bodo krivi 'strici iz ozadja'?

Po Janševi oceni je glede na obnašanje največje opozicijske stranke in na vpliv "stricev iz ozadja" na SD le malo upanja, da se bo slovenska politika lahko uskladila okoli sanacije bank, upravljanja državnega premoženja in vpisa fiskalnega pravila v ustavo. "Kljub temu pa ga nekaj še je. Odločitev o podpori oziroma nasprotovanju zlatemu fiskalnemu pravilu bo pokazala, ali je SD samostojna in suverena stranka ali pa zgolj podaljšek stricev iz ozadja ter enako vodljiv instrument zakulisnega vpliva kot Jankovićeva lista," pravi Janša.

O 'socialističnem pašaluku'

Janša je govoril tudi o "tistih, ki jim ni mar za slovensko suverenost, hkrati se bojijo ravno teh demokratičnih mehanizmov".

"Slovenska država je namreč proti njihovi volji nastala tam, kjer so prej imeli svoj socialistični pašaluk, v katerem so brez nadzora skrbeli za svoje privilegije. V njem je 95 odstotkov oziroma 1.900.000 državljanov plačevalo privilegije preostalih 5 odstotkov oziroma 100.000 privilegirane kaste," je dejal premier, ki je ob tem dodal, da je bilo podobno čutiti v prejšnjem mandatu.

'Slovenijo k tlom pritiskajo močni ostanki preteklosti'

Kot opozarja premier, Slovenijo pritiskajo k tlom močni ostanki preteklosti, ki se borijo za ohranitev svojih privilegijev in podtalnega vpliva: "Po tej plati je aktualno dogajanje zelo podobno uverturi v sedanjo politično krizo v Romuniji, ki jo je evropska javnost lahko spremljala spomladi letos." Janša meni, da so slovenski mediji o tem večinoma molčali ali poročali izkrivljeno.

Vlada bo vztrajala pri odgovornosti za slabe terjatve

Janša napoveduje, da bo vlada vztrajala pri odgovornosti za nastale slabe terjatve. Po njegovih besedah je treba v zakon o sanaciji bank zapisati enako določbo kot v zakon o koncu lastninjenja, kjer piše, da kazniva dejanja iz tega naslova ne zastarajo. Predlog, da bi državnemu zboru nadzornike holdinga predlagal predsednik republike, pa je po Janševem mnenju v nasprotju z ustavo.

Vloga udbomafije

Dokler obstajajo državni deleži, sta po Janševih besedah pri upravljanju državnega premoženja v danem razmerju sil v Sloveniji samo dve možnosti: "Ali ga upravlja legalna in legitimna vlada s sodelovanjem opozicije pri nadzoru ali pa pod različnimi krinkami udbomafija s svojimi podaljški v nekaterih strankah."

'Slovenija se je pravno zavezala, da bo fiskalno pravilo vnesla v ustavo'

Glede fiskalnega pravila Janša pojasnjuje, da je Slovenija fiskalni pakt že ratificirala in se s tem pred partnerji pravno zavezala, da bo pravilo vnesla v ustavo. V primerjavi s Francijo, ki šele razčiščuje pravno okolje pred ratifikacijo in ima od tam naprej dve možnosti, ima Slovenija le eno samo, pravi premier, saj v našem pravnem redu v primerjavi s Francozi nimamo pravnega mehanizma, ki bi bil brez spremembe ustave zavezujoč na ustavni ravni.

Glede denarja za javne naložbe, tako imenovanem slovenskem New Dealu, Janša pravi, da zanje denarja ni. "Zadolževati se skoraj ne moremo, ker so nam bonitetne ocene upadle pod sprejemljivo mejo, velikih tujih investicij pa v slovenskem vse bolj kaotičnem položaju kratkoročno ne moremo pričakovati," poudarja.

Premier meni, da je Slovenija v tem trenutku zaradi obeh paketov za rast, ki smo jih sprejeli aprila in julija, bolj privlačna za tuje naložbe in investicije nasploh, kot je bila kadar koli doslej: "Vendar doma gospodarstvo skoraj nima več nobenih rezerv, potencialni tuji partnerji pa bodo čakali, da uredimo razmere, potem bodo šele možni resni pogovori."

Strinja se z Žerjavom, da si niso zaslužili niti kave

Premier se strinja z izjavo gospodarskega ministra Radovana Žerjava, da si na sestanku predsednikov in vodij poslanskih skupin parlamentarnih strank julija niso zaslužili niti kave, ki so jo spili. "Takojšnja posledica prelaganja odločitev je bilo drastično znižanje bonitetnih ocen."

V katerem primeru nam ni pomoči?

"Če ne sprejmemo zlatega fiskalnega pravila in saniramo bank, kar bi bil močan signal, da bo Slovenija uredila svoje javne finance, zagotovila finančno disciplino in odpravila kreditni krč, potem nam ni pomoči," dodaja Janša.

Še bodo rezali v plače javnega sektorja

Na vprašanje, ali bo treba še poseči v plače v javnem sektorju, Janša odgovarja pritrdilno. Po njegovih besedah slovenske javne finance ob sedanjem stanju v gospodarstvu takega izdatka enostavno ne prenesejo: "V administraciji in javnem sektorju nasploh je glede na primerjavo s stanjem pred desetimi ali 15 leti vsaj 15 odstotkov zaposlenih preveč."

Predsedniške volitve test zrelosti naroda

Glede predsedniških volitev pa premier meni, da bodo svojevrsten test zrelosti naroda: "Pokazale bodo, ali se dovolj zavedamo pravih, moralnih vzrokov za sedanjo krizo ali ne. Upanje obstaja. Če pa bomo streznitev prestavili za naslednjih pet let, bo cena velikanska."

Zakaj je Slovenija sploh v krizi?

Janša je na vprašanje, ali morda njegova vlada z razglasitvijo 23. avgusta za dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, načenja ideološke teme, dejal, da je "Slovenija v tako hudi gospodarski krizi zato, ker so vzroki zanjo v moralni krizi. Ali če hočete, da poenostavim, v nerazčiščenih ideoloških temah. Kako naj vzpostavimo družbo, v kateri se bo vedelo, kaj je prav in kaj narobe, če še vedno hodimo po množičnih grobiščih, ker nismo niti sposobni pokopati svojih mrtvih, množične zločine pa najvišji predstavnik države obravnava kot drugorazredno temo," poudarja premier Janša.

Napoved o rezih v maso plač za Štruklja padec verodostojnosti vlade, za Ščernjaviča nesprejemljive grožnje

Na Janševo napoved o dodatnih rezih v maso plač javnega sektorja sta se odzvala tudi predsednik Konfederacije javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj in predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič. Štrukelj meni, da Janševa napoved pomeni, da podpisi vladnih ministrov nič ne veljajo. Po Štrukljevem mnenju je to navadna prevara in temu se bo javni sektor primerno tudi odzval. Prepričan je, da gre "za samouničujočo potezo, ki vladi jemlje zadnje drobce verodostojnosti".

Kar se tiče preveč zaposlenih oziroma odpuščanja ljudi iz javnega sektorja, pa predsednik vlade, kot pravi Štrukelj, točno ve, da je Slovenija glede zaposlenih v javnem sektorju pod povprečjem Evropske unije in da dodatno zniževanje učiteljev, medicinskih sester, negovalk v domovih za ostarele, policistov, "pomeni uničevanje javnih storitev in delanje prostora za zasebni sektor".

Tudi Ščernjavič meni, da vlada ne obvladuje položaja v državi. Kot pravi, še ni podatkov o stanju privarčevanih sredstev v proračunu, zato je neodgovorno, da kar grozijo. "Pod zakonom za uravnoteženje javnih financ se ni niti črnilo še posušilo, njegovi učinki še niso znani, pa že spet grozijo," je dejal.