6. seja preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo, se je začela ob 9. uri.
Poslanec SAB Marko Bandelli je Janezu Janši in vladi očital preganjanje državljanov in mučenje, ki je nato rezultiralo v protestih. Janša je dejal, da je "žalostno, da opozicija vztraja pri nasprotovanju vladi, tudi, ko bi morali stopiti skupaj v boju z epidemijo". Povedal je, da je Zakon o nalezljivih boleznih bil sprejet 25 leti ter da ta vladi in ministrstvu za zdravje omogoča, da lahko sprejme zaščitne ukrepe, ko je prebivalstvu grozi nalezljiva bolezen. Je pa dodal, da bi bilo potrebno zakonsko podlago za ukrepe dopolnjevati, kar je vlada storila v desetih protikoronskih paketih.
Povedal je, da je bilo na ustavnem sodišču izpodbijanjih le majhen delež ukrepov. "Verjetno je v njih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag, na ustavnem sodišču so bili mogoče izpodbijani dva, trije odstotki. Nekateri so tudi padli. Ustavno sodišče je doslej razveljavilo na stotine predpisov, tudi v času, ko ni bilo nobene epidemije in so vlade imele veliko časa za razmisleke in za ukrepe," je dejal Janša.
Janša je v odgovoru na vprašanje glede domnevno neupravičenih izplačil dodatkov zdravstvenim delavcem, povedal, da so o dodatkih odločali predstojniki institucij ter da teh pristojnosti vlada nima.
Predsednik komisije Robert Pavšič je izpostavil pismo Metke Paragi, ki je predsedniku vlade izpostavila nekaj nepravilnost pri vodenju NLZOH in spopadanju z epidemijo. Janša je dejal, da se pisma ne spomni. Ko mu je Pavšič prebral očitke Paragijeve, je Janša odgovoril, da je NLZOH delo opravljal zelo kvalitetno. "Kolikor sem lahko spremljal delo direktorice Tjaše Žohar Čretnik, je delala zelo profesionalno. Ne vem pa, za kaj gre v tem sporu med njima, zato tega ne morem komentirati."
Janša je izrazil tudi pomislek glede resničnosti vseh trditev, navedenih v pismu. "To pismo zagotovo ni obležalo v nekem predalu. Ker se nanaša na nek resor, zato je bilo zagotovo predano ministru. Če bi ta ugotovil neke kršitve, bi bil jaz o tem obveščen in bi minister ukrepal."
Izpostavil je, da so bili podatki NLZOH o količini koronavirusa v odpadnih vodah po posameznih regijah pravočasno opozorilo o tem, kaj sledi glede razvoja epidemije.
Glede sporne verifikacije hitrih testov Majbert Pharm, katero je na zaslišanju pred komisijo izpostavila vodja strokovne skupine za hitre teste pri ministrstvu za zdravje Viktorija Tomič, je Janša povedal, da je hitrih testov na trgu veliko, pri tem pa ni izključil možnosti, da morda z nekaterimi ni bilo vse v redu. Janša je povedal, da je NLZOH "mogoče kdaj predlagal verifikacijo določenih hitrih testov." Je pa zanikal informacije, da naj bi fizično obiskal Slovaško in od tam prinesel teste za samotestiranje. Povedal je, da so bili ti testi donirani. Šlo naj bi za nekaj tisoč testov, ki jih je nato pristojna institucija preverila.
Janša je tudi vprašal, ali naj bi vlada ravnala na podlagi tega, ker reče en strokovnjak, ali naj odloči na podlagi mnenja pristojne institucije.
Glede očitkov o slabem obvladovanju epidemije je Janša dejal, da je težave leta 2020 povzročil tudi upor proti uvedbi aplikacije. Pri tem pa je povedal, da so nekateri v opoziciji, posebej Alenka Bratušek, temu ostro nasprotovali.
Za nizko stopnjo precepljenosti v Sloveniji je okrivil "nekdanji komunistični režim". Kot je dejal, imajo s precepljenostjo težave "vse države v katerih je vladal enopartijski režim, kjer je tudi manjše zaupanje v znanost". Janša je dejal, da je cepljenje odgovornost vsakega posameznika, ker pri nas nismo uvedli obveznega cepljenja.
Predsednik vlade je na očitek, da je Slovenija po smrtni statistiki ena slabših v Evropi, povedal, da smo "zaščiteni toliko kot smo precepljeni. Kar se tiče smrti glede na število okuženih, smo v Evropi na 12. mestu," je povedal. Presežno število smrti je povezal s številom umrlih v domovih za starejše. Kot je poudaril Janša, država v njih ni investirala že 15 let.
Pavšič: Janša je spreminjal zgodbo glede verefikacije hitrih testov
"Če strnemo vsa tri zaslišanja, lahko ugotovimo, da se odpira mnogo vprašanj," je v izjavi za javnost povedal Pavšič. "Predsednik vlade je najprej kategorično zanikal besede zasliševalcev, da bi imel karkoli zraven pri ocenjenvanju hitrih testov iz Slovaške, potem je to hitro spremenilo v mogoče, na koncu pa je potrdi, da je od NLZOH pričakoval vereficiranje testov, ki jih je sam predložil v verifikacijo."
"Priznal je svoje vmešavanje v procese, ki bi morali biti strogo strokovni, brez vmešavanja politike. V zadnjih dveh letih smo tega vajeni. Nad tem nisem presenečen, sem pa zgrožen," je dejal Pavšič.
"Danes je bila najbolj bizarna stvar, da so za stanje v naši državi krivi komunisti ali partija, kar je smešno. Končalo pa se je s tem, da je bilo zaslišanje izguba časa. Čeprav je udeležba na komisiji zakonska obveza, odgovarjanje pa ustavna obveza," je še glede zaslišanja Janše povedal Pavšič.
Preiskovalna komisija bi morala zaslišala tudi enega od lastnikov podjetja Majbert Pharm Klemna Nicolettija, ki pa ga na zaslišanje ni bilo. "Gospod Nicoletti se je včeraj opravičil današnjega zaslišanja. Seveda bomo vztrajali naprej, ker je ključen pri razjasnitvi situacije. Zaslišan bo, pri tem bomo uporabili vsa pravna sredstva. Njegova udeležba je zakonska obveza," je zagotovil Pavšič.
KOMENTARJI (1750)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.