Janša želi več zadovoljnih Evropejcev

"Naše predsedovanje verjetno ne bo tako velikopotezno kot francosko, ne tako odmevno kot nemško, naše uradništvo najbrž nima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Verjetno bomo kdaj naredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost, morda celo naivno," je priznal predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša. Je pa obljubil, da se bo slovensko predsedstvo nalog lotilo odgovorno in bo dalo poudarek vsebinam ter ne bo z nikomer "tekmovalo za prostor pod žarometi".

Ob tem je predsedujoči EU izrazil željo, da bi nekoč vsak naključni sprehajalec na ulici poljubnega mesta v EU na vprašanje, ali ga skrbi prihodnost Unije, lahko brez premisleka odgovoril: "Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, da tudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano". "Danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti," je prepričan Janša.

Spomnil je, da Slovenija predstavlja prioritete predsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica, kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prva slovanska država, ki vodi Svet EU.

Da Evropa v šestih mesecih napreduje na čim več področjih ...

Janša je tudi omenil, da je bil pred 20. leti aretiran in so mu sodili zaradi nasprotovanja takratnemu jugoslovanskemu režimu.

"Po skoraj natančno 20 letih stojim tukaj pred vami, v tem visokem domu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez zaustavljanj na mejah. Kot predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojem maternem jeziku," je ponazoril uspehe države v zadnjih 20. letih.

"Naš glavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih," je zatrdil predsedujoči Uniji in dodal, da so ta področja opredeljena v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Po njegovih besedah si bo slovensko predsedstvo prizadevalo dokončati vse, kar še ni bilo opravljeno in bo poskrbelo, da bo prehod na naslednji trio potekal gladko.

Prva prioriteta Lizbonska pogodba

Kot prvo politično prioriteto Unije je omenil Lizbonsko pogodbo. Pohvalil je vlogo Nemčije in Portugalske pri njenem oblikovanju in podpisu in izrazil upanje, da bo do konca slovenskega predsedstva pogodbo ratificiralo čim več držav članic. Slovenija tudi sodeluje z naslednjo predsedujočo Francijo, da bi bilo vse nared za pravočasno uveljavitev pogodbe.

V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje, ki je druga prednostna naloga slovenskega predsedovanja, je po besedah predsedujočega Uniji potrebno predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh. Nujen pa je tudi pravočasen sprejem integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU, je poudaril Janša in spomnil evropske poslance na pomen konstruktivnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Glede okoljsko-podnebnega paketa, ki ga bo Evropska komisija predstavila konec januarja, je Janša napovedal sodelovanje s prihodnjo predsedujočo.

Za pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo

"Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje, v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo," je glede širitve povezave napovedal predsedujoči Uniji. Posebno poglavje so po besedah Janše države Zahodnega Balkana, ki jim je treba zagotoviti evropsko perspektivo.

Pri tem je predsedujoči EU poudaril, da se slovensko predsedstvo ne zavzema za zniževanje meril in "bližnjice", želi pa, da "EU aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih".

Glede evropske sosedske politike je Janša poudaril, da sta pomembni tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. "Želimo si okrepitev ustanov in procesov, kot sta Barcelonski proces in EuroMed. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam EU konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del EU in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše," je dejal predsedujoči Uniji.

Napovedal je tudi krepitev odnosov s strateškimi partnerji v svetu. Janša je še menil, da prihaja čas nove, okrepljene vloge EU v svetu, ki se je mora Unija zavedati skupaj z odgovornostjo, ki iz tega izhaja.

Pohvalne besede Sloveniji

Najprej je po Janševi predstavitvi prioritet govoril predsednik skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Joseph Daul. "Slovenci so na čelu tistih, ki izkazujejo občutek velike pripadnosti EU," je dejal Daul in naštel številne uspehe Slovenije. Kar smo mi naredili v 50 letih, je vam uspelo v desetih, je uspešno zgodbo slovenskega razvoja povzel Daul.

Ob tem je nanizal tudi izzive, ki so pred EU in s katerimi se bo morala spopasti Slovenija v času predsedovanja: proces ratifikacije Lizbonske pogodbe, energetska vprašanja, širitev na Zahodni Balkan, medkulturni dialog. "Skupina EPP-ED bo na vaši strani, ko boste skušali dosegati cilje, ki ste si jih zadali," je obljubil Daul.

Janša je zagotovil, da je Lizbonska pogodba "zagotovo ena ključnih političnih prioritet EU v letu 2008", poudaril pa je, da je ratifikacija dokumenta "odgovornost vsake države članice", da jo izvede v skladu s svojimi predpisanimi nacionalnimi postopki. "Ne želimo se vmešavati v notranje razmere v posameznih državah članicah," je tudi jasno povedal premier. "Bilo je nekaj napačnih interpretacij," je še menil in dodal, da "nikoli nismo mislili drugače".

Evropski poslanci so se v večji meri posvetili tudi gospodarskemu napredku, lizbonski strategiji ter podnebno-energetskemu paketu. Po Watsonovih besedah "Evropa pričakuje, da bo leto 2008 leto napredka". Poslanec pa ne dvomi, da bo Slovenija pri tem uspešna: "Lepe besede boja proti podnebnim spremembam lahko spremenimo v dejanja," je menil Watson.

"Napredek EU se ne začenja s slovenskim predsedovanjem," pa je dejal Janša. "Nimam nikakršnih dvomov", da je lahko samo realna gospodarska rast osnova blaginje, je povedal in poudaril, da se zgodba tu ne konča. Na tem mestu se namreč "začne zgodba o socialni pravičnosti". Najprej pa je treba nekaj ustvariti, potem lahko to pravično delimo, je bil jasen premier.

Janša je tudi povedal, da prioritete, ki jih je predstavil, niso razvrščene po sami pomembnosti. Prioritete pa so naš skupen izziv, je poudaril in dodal, da se veseli sodelovanja in sinergije, kar je moč doseči s sodelovanjem vseh treh evropskih institucij.

Ganjenost ob slovenski himni

Sicer pa je Janša izrazil ganjenost ob dejstvu, da je bilo v Evropskem parlamentu slišati celo slovensko himno, čeprav ni bila citirana s strani slovenskih poslancev. Francoski poslanec iz vrst socialistov Bernard Poignant je namreč prebral slovensko himno in dejal: "Kdo drug kot vi lahko govori bolje o medkulturnem dialogu." Zato je Sloveniji tudi priporočil, naj bo medkulturni dialog višje na lestvici prioritet. Janši je celo priporočil, naj "ponižnost" prenese na Francijo. Dajte Evropi najboljšo lekcijo, je poudaril.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je menil, da je v razpravi prevladovala podpora prednostnim nalogam slovenskega predsedovanja. Spodbuja ga podpora poslancev ciljem komisije glede podnebno-energetskega paketa, kar je kot enega izmed večjih izzivov predsedovanja omenil tudi Janša. "Veseli me, da je bil Barroso bolj specifičen tam, kjer je meni zmanjkalo časa," je dejal Janša.