Janša zavrnil očitke

Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku aprilskega zasedanja odgovoril na vprašanja treh opozicijskih in koalicijskega poslanca. Premier je zavrnil navedbe, da je vlada ocenjevala delo podpredsednikov DZ Marka Pavlihe (LDS) in Saša Pečeta (SNS) oziroma da je sam zahteval njihovo zamenjavo. Ob tem je ocenil, da je hrup, ki se je dvignil ob tem vprašanju, "nekoliko licemeren".

Spomnil je namreč, da je imela SDS, ko je bila še v opoziciji, po istem poslovniku pravico do podpredsednika DZ. Ko ga je predlagala, pa je vladajoča koalicija ta predlog zavrnila. Tako je največja opozicijska stranka v prejšnjem mandatu končala mandat brez podpredsednika DZ. "Takrat ni bilo niti enega komentarja v mediju, ki bi govoril o totalitarnosti, tudi opozicija, ki je bila takrat dejansko prikrajšana takšnih kvalifikacij ni uporabljala. Tako, da prosim, da stvari merite z istimi vatli," je dejal Janša.

Gantar izpraševal o Kobilarni Lipica

Pavel Gantar (LDS) je sicer na premiera naslovil poslansko vprašanje, ali se strinja s po mnenju Gantarja sporno izjavo poslanca v Evropskem parlamentu in predsednika Sveta zavoda Kobilarna Lipica Mihe Brejca, da so javni uslužbenci javni uslužbenci dolžni uresničevati sklepe vlade, ne pa ravnati v nasprotju z njimi. S tem se je Brejc odzval na negativno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice glede širjenja golf igrišča.

Premier je v odgovoru poudaril, da v skladu z ustavo in zakonodajo uprava izvršuje zakon in druge predpise, ki jih sprejema državni zbor. Če terjamo od državljanov, da spoštujejo zakone in sklepe, ki jih sprejmejo zakoniti organi, potem je normalno, da se to pričakuje od tistih, ki so zaposleni v javni upravi in za to prejemajo plačo, je pojasnil Janša.

Kako napreduje notranji nadzor v policiji v primeru Plut?

Poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler je ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja vprašala, kako napreduje priprava poročila o notranjem nadzoru o delu policije v primeru Plut. Glede tega primera je navedla enega izmed zaključkov strokovni posvet na temo kazenskopravna stroka o splošno nevarnem storilcu kaznivega dejanja, ki je potekal na ljubljanski pravni fakulteti, in sicer da so imeli slovenski organi dovolj pravne podlage za pravočasno ukrepanje.

Zaključek, da bi slovenski pravni sistem lahko omogočal večje ukrepanje, je verjetno pravilen, je ocenil Mate. Minister pričakuje, da bo celovita preiskava, ki bo izvedena znotraj ministrstva za notranje zadeve v policiji in znotraj tožilstva pripeljala do odgovora, kje in če je prišlo do kakšne napake. "Ne morem pa seveda sprejeti trditev, da policija ni naredila vsega, dokler ne dobim končnega poročila. Šele po končnem poročilu bom namreč lahko presodil, ali je policija izkoristila vse možnosti, ki jih je zakonsko imela v zvezi s tem in potem bom lahko sprejemal nadaljnje odločitve, ki pa jih nedvomno bom," je še dodal Mate.

Potrča je zanimala privatizacija NLB …

Miran Potrč (SD) je Janšo spraševal o morebitni nadaljnji prodaji deležev države v Novi Ljubljanski banki (NLB) in pri tem poudaril, da je po mnenju SD v slovenskem bančništvu že pomemben delež tujega kapitala. Zanimalo ga je tudi, kateri razlogi ovirajo vlado, da dokončne odločitve o privatizaciji NLB še ni sprejela in kdaj je to odločitev mogoče pričakovati.

Janša je ugotavljal, da se je deloma mogoče strinjati, da nedorečeno vprašanje lastništva NLB ne vpliva ravno najbolje na poslovanje te banke, a to vprašanje ni nerešeno eno leto, ampak že dolgo časa. Gre za odločitev, ki lahko ima velike strateške posledice za slovenske javne finance, zato je ne želijo sprejemati čez noč. Koncepta nadaljnjega umika države iz bančnega sektorja, ki ga je pripravila delovna skupina, vlada še ni obravnavala in se do njega ni opredelila, zato Janša Potrču še ni mogel posredovati vladnega stališča. Poudaril pa je, da se v tem trenutku nič ne prodaja in da vlada nima na mizi le te privatizacije.

... Jelinčiča pa zaščita slovenske dediščine

Zmago Jelinčič (SNS) je premiera spraševal, na kakšen način namerava država zaščititi slovensko premično in nepremično dediščino. Pri tem je omenil grafično zbirko "Rogaška", ki jo je Kurt Mueller podaril Rogaški Slatini, ko je šlo še za družbeno premoženje, s spremembo lastništva zdravilišča pa je bila ta zbirka enostavno obravnavana kot privatna lastnina.

V zvezi s tem je Janša opozoril na pravno praznino, ki je nastala, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo vladno uredbo, po kateri bi morali tisti, ki lastninijo podjetja, izvzeti kulturne spomenike. Lastnik Zdravilišča Rogaška je leta 1995 zašel v težave in se zato odločil za prodajo. Zbirko, ki je darilo Kurta Muellerja zdravilišču, je v skladu z zakonodajo najprej ponudil občini in ministrstvu za kulturo. Šele ko bo postopek evidentiranja končan, bo mogoča cenitev, na podlagi katere se bo ministrstvo lahko odločilo o odkupu. Za dokončanje tega postopka pa bo po oceni ministrstva potrebnih še nekaj mesecev. Na dodatno Jelinčičevo vprašanje, ali namerava ministrstvo po pravni poti pretehtati tudi morebitno spornost lastništva zbirke, je premier odgovoril, da mu te okoliščine glede lastništva niso znane, v kolikor pa se bo ministrstvo po cenitvi odločilo za odkup, bo dolžno preveriti tudi lastništvo in zakonitost tega lastništva.

Poslanec Kokalj je spraševal o zavarovalnici Triglav

Koalicijski poslanec Anton Kokalj (NSi) pa je Janši postavil vprašanje glede cenitve zavarovalnice Triglav. Ob tem je Kokalj spomnil, da je prva cenitev pokazala, da je bil Triglav 1. januarja 2001 vreden 60,6 milijarde tolarjev, medtem ko je najnovejša cenitev pokazala, da je bil Triglav vreden bistveno več, in sicer 121,8 milijarde tolarjev. Na podlagi prve cenitve pa se je v letu 2003 začelo lastninjenje. Kokalja je zato zanimalo, ali je to dokončna cenitev in kako je lahko prišlo do takšne razlike.

V tem primeru je prišlo do dejstva, da se je državno premoženje prodajalo po polovični ceni v skupnem obsegu 60-tih milijard, je povedal Janša. Do razlike med cenitvama je prišlo zato, ker je imela revizijska hiša v zadnji cenitvi navodilo, da cenitev naredi na podlagi mednarodnih standardov. V prvem primeru pa je vodstvo Slovenske odškodninske družbe v navezavi na takratno oblast dalo revizijski hiši omejitve, kaj se lahko ceni in kaj se lahko ne ceni, je dejal Janša. Ker so bili glede tega sproženi tudi sodni postopki, je po Janševem mnenju nemogoče reči, ali bo možno v celoti preprečiti 60 milijardno oškodovanje skupnega premoženja.