Janša zavrnil Kučanove trditve

Predsednik vlade Janez Janša je po koncu poslanskih vprašanj v okviru majskega zasedanja DZ zavrnil izjave nekdanjega predsednika države Milana Kučana, da si pravice misliti in svobode govoriti ne da vzeti. Kot je povedal, se ne spomni nobenega primera, v katerem bi nekdanjemu predsedniku države in centralnega komiteja kdorkoli kršil pravico do javnega izražanja. "Drži pa, da so bile v času, ko je bil Kučan na oblasti, kršene pravice do svobode izražanja mnogim," je poudaril Janša.

Janšo preseneča tudi Kučanova izjava, da se "v slovensko družbo vračajo metode, navade in politične prakse, ki so bile značilne za tisti nekdanji čas in družbo, ki smo jo zapustili, ker ni bila odprta in demokratična, ker ni dopuščala svobode za vse".

"Zelo presenetljivo je, s kakšno lahkoto nekateri, ki so bili na vrhu totalitarnih struktur, zdaj skušajo obračat te čase in očitke na demokratično izvoljene institucije," je opozoril. Po njegovem mnenju takšne besede zgolj dokazujejo veliko nervozo tistih, ki jih moti, da vlada preiskuje zlorabe v tajni službi, "kjer se je pa dejansko ohranilo veliko metod iz nekdanjih totalitarnih časov". Premier je izpostavil celo "Kučanovo Udbo, ki je ljudi tudi zapirala, jih izročala vojaškim sodiščem in prisluškovala, skratka uporabljala metode totalitarnega režima".

Kar se tiče izjav, da je ljudi v Sloveniji strah za službo, Janša meni, da poznamo samo eno državno institucijo, kjer je morda ljudi res strah za službo. "To je urad predsednika republike, kjer zaposlene odpuščajo čez noč po elektronski pošti. Nobenih podobnih drugih primerov, vsaj v mandatu te vlade nismo zasledili," je pojasnil.

Vlada ima dokaze

Janša je spregovoril tudi o aferi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA). Kot je povedal, ima vlada dokaze za vse, kar je trdila v svojih delnih poročilih o delu vladne delovne skupine. Prav tako obstajajo še številni drugi indici in konkretna dejstva, ki potrjujejo vse, kar je v teh delnih poročilih.

Janša je izpostavil tudi dvoličnost javnosti. Ta je po njegovih besedah najprej napadala vlado, ker je ta ustanovila tajno delovno skupino, ki hoče v tajnosti raziskati zlorabe v SOVA, ko pa je vlada svoje odločitve pojasnila in javnost tudi seznanja z ugotovitvami - ob tem, da skrbno pazi, da ne bi razkrila osebnih podatkov - je napadena, zakaj to dela javno.

Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da je v SOVA zaposlena nečakinja partizana Ivana Mačka-Matije, je Janša odgovoril, da nihče ni sam kriv za to, kakšen priimek nosi oz. kje se je rodil. To dejstvo tako po njegovem mnenju ni v ničemer sporno. Poleg tega sploh ni prepričan, da to drži, ker delovna skupina tega ni preverjala. Premierja sicer bolj skrbi kontinuiteta metod iz prejšnji časov kot pa kontinuiteta kakšnih imen.

Janša zavrača očitke o političnem kadrovanju

Premier Janša pa je na začetku marčevskega zasedanja državnega zbora odgovarjal na pobude in vprašanja poslancev. Janša dejstvo, da Banka Slovenije še vedno nima guvernerja, pripisuje dvojnim standardom za ugotavljanje politične neodvisnosti. Ob tem je v odgovoru na poslansko vprašanje Mirana Potrča (SD) zavrnil očitke, da vlada na odgovorna mesta imenuje samo "politično kompatibilne" kadre ter zagotovil, da neimenovanje guvernerja Banke Slovenije ne vpliva na stabilnost finančnega sistema in priprav na predsedovanje EU.

Predsedniku vlade se zdi nesprejemljivo, "da se v tej državi uvajajo dvojni standardi za ugotavljanje politične neodvisnosti". Tako sta bila dva kandidata za guvernerja ministra v kvoti LDS (Mitja Gaspari in Dušan Mramor), za oba pa se je trdilo da sta politično neodvisna. Hkrati pa se je za kandidata Boštjana Jazbeca, ki se je tudi javil na razpis, trdilo, da je politično odvisen. Čeprav ni bil nikoli član nobene stranke, niti se ni politično opredeljeval, poudarja Janša.

Takšni kriteriji politične neodvisnosti pa so nevzdržni, ocenjuje predsednik vlade. "Ravno takšno gledanje na stvar, takšno ustvarjanje virtualne realnosti, je pripeljalo zadevo tako daleč, da Banka Slovenije še vedno nima guvernerja."

Janša: Visokošolskega zakona še ni

Zakon o visokem šolstvu še ni niti osnutek, obravnavala ga še ni niti vlada, niti noben vladni odbor. Prav tako ni o njem potekalo koalicijsko usklajevanje ali opredeljevanje v okviru partnerstva za razvoj, je v odgovoru na poslansko vprašanje poudaril Janša. Premier je še prepričan, da so se v tem mandatu postavili bistveno višji etični standardi pri ravnanju ministrov, kot so veljali prej.

V četrtek o Drnovškovem mnenju

Državni zbor bo predvidoma v četrtek odločal o zahtevi treh največjih vladnih strank za pridobitev mnenja predsednika države Janeza Drnovška o imenovanju guvernerja centralne banke. Tako je danes odločila koalicijska večina, saj je s 39 glasovi proti 29 zavrnila predlog LDS za umik te točke z dnevnega reda seje.

Vodje poslanskih skupin SDS, NSi in SLS, Jože Tanko, Jožef Horvat in Jakob Presečnik, namreč želijo, da državni zbor od predsednika republike Drnovška zahteva, naj v roku 15 dni pojasni vsebinske razloge, zakaj je po zavrnitvi Mitje Gasparija in Andreja Ranta drugi prijavljeni kandidat za guvernerja Banke Slovenije Boštjan Jazbec za njega neprimeren kandidat ter zakaj zavrača predhodne pogovore z vodji poslanskih skupin. V koaliciji se sklicujejo na 223. člen poslovnika.