Janša zaradi obsodbe v zadevi Patria vložil ustavno pritožbo

Predsednik SDS Janez Janša, ki prestaja dveletno zaporno kazen, je prek zagovornika Francija Matoza na ustavno sodišče danes vložil ustavno pritožbo zaradi obsodbe v zadevi Patria.

Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je prejem pritožbe potrdil, kdaj jo bo ustavno sodišče obravnavalo, pa še ni znano.

Janša na Twitterju

Janša je kasneje na Twitterju zapisal, da v ustavni pritožbi ne predlaga izločitve dokazov, ker jih ni, niti razveljavitve člena zakona, da si ne bi kdo na ta način opral rok.

Objavil je tudi člene ustave, na katere se sklicuje v ustavni pritožbi: Vložena Ustavna pritožba zaradi kršitev pravice do neodvisnega sodišča, načela zakonitosti v kazenskem pravu, pravice do obrambe, enakega varstva pravic, načela nedolžnosti. Po njegovem mnenju so kršeni 22., 23., 27., 28. in 29. člen ustave ter 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.

22. člen ustave se nanaša na enako varstvo pravic in pravi, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Pri 23. členu ustave gre za pravico do sodnega varstva. Člen določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.

Člen 27. se nanaša na domnevo nedolžnosti in pravi, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Pri 28. členu ustave gre za načelo zakonitosti v kazenskem postopku. Po tem členu nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.

29. člen ustave govori o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom; da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist ter da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. členu govori o pravici do poštenega sojenja. Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnih koli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta po navedbah člena lahko izločena iz sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.

Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda, se navaja v členu. In še: kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima zagotovljene minimalne pravice. To pomeni, da ga takoj seznanijo v njemu razumljivem jeziku z bistvom obtožbe, ki ga bremeni; da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno; da zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče ter; da ima brezplačno pomoč tolmača, če ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem.

Spomnimo ...

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna, trojica je na to odločitev odgovorila z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče zahteve zavrnilo. Vsi trije že prestajajo zaporne kazni. Janša jo je nastopil junija, Krkovič julija, Črnkovič pa konec oktobra.

Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi. Že tedaj so napovedali, da bodo pravico iskali na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Kako lahko ustavno sodišče odloči?

Ustavno sodišče lahko v postopku odločanja o ustavni pritožbi posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini.

Janša se je na ustavno sodišče obrnil že po drugostopenjski sodbi, a so sodniki tedaj pritožbo zavrgli, saj Janša tedaj še ni izčrpal vseh pravnih sredstev.