Janša zahteva izločitev vrhovne sodnice in predsednika vrhovnega sodišča

Kot je znano, je tožilstvo sicer že lani zgodaj jeseni na ljubljansko okrožno sodišče vložilo obtožnico zoper Janeza Janšo, a je obramba vložila ugovor na obtožnico. Še preden je izvenobravnavni senat odločil o ugovoru, pa je obramba zahtevala izločitev vseh treh članov senata, piše Dnevnik. Janšo in njegovega odvetnika Franca Matoza je namreč najbolj zmotilo to, da je enega izmed članov senata naknadno zamenjal novi sodnik David Špernjak, ki je magistriral pri profesorju in vrhovnem sodniku Primožu Gorkiču, ki mu SDS zameri javno kritiko sodbe ustavnega sodišča v zadevi Patria.

Janša nato ni dvigoval pošte s sodišča, zato se je odločitev o zahtevi za izločitev sodnikov zavlekla, a ko je bila sprejeta, je Janšo in Matoza zmotilo ljubljansko sodišče samo. Janša namreč ne želi, da bi mu sodili v Ljubljani, zato izpodbija krajevno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča, še piše časnik.

Kot še omenja Dnevnik, mora o pristojnosti sodišča odločiti vrhovno sodišče, a Janša je podal tudi zahtevo za izločitev ene izmed vrhovnih sodnic in predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Slednji je pristojen, da odloči o zahtevi za izločitev vrhovne sodnice. "O morebitni izločitvi predsednika vrhovnega sodišča pa mora biti najprej odločeno na občni seji vseh vrhovnih sodnikov. Ker so bile vmes sodne počitnice, seje do zdaj ni bilo mogoče sklicati. Predvidoma naj bi jo lahko sklicali prihodnji mesec," piše.

Na vrhovnem sodišču so zahtevo po izločitvi vrhovnih sodnikov potrdili in pojasnili, da obramba obema očita sum, ki zadeva nepristranskost: "Razlog je sum glede nepristranskosti sodnice, ki naj bi odločala o prenosu pristojnosti, ter enako sum glede nepristranskosti predsednika vrhovnega sodišča, ki odloča o zahtevah strank za izločitev sodnikov," so sporočili za Dnevnik.

Spomnimo, da je tožilstvo v aferi Trenta obtožnico vložilo proti Janši, nekdanjemu predsedniku uprave Imosa Branku Kastelicu in nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju. Leta 1992 naj bi Janša za 350.000 tolarjev kupil sporno parcelo, leta 2005 pa jo prodal podjetju Eurogradnje za kar 31,4 milijona tolarjev oziroma 131.000 evrov. Dva meseca pozneje so Eurogradnje zemljišče prodale podjetju Imos za 146.000 evrov, že istega leta pa je Imos Janši prodal trisobno stanovanje v Ljubljani za 236.100 evrov (oziroma 56 milijonov tedanjih tolarjev). Janša naj bi si pri tem nakupu izdatno pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti.

Sodna cenilka je vrednost parcele v Trenti, ko je šel Imos v stečaj, ocenila le na 17.655 evrov. Parcelo pa so, v času, ko je že stekla kriminalistična preiskava, na dražbi za 127.500 evrov prodali naprej Damjanu Podjedu. Tedaj je obstajal celo sum, da gre za dogovorjeno visoko ceno, s pomočjo katere bi se vpleteni v sporno preprodajo razbremenili kazenskega pregona, vendar tožilstvo tega ni moglo potrditi.