Kot je znano, je državni zbor to temo že obravnaval na izredni seji v začetku lanskega aprila. Na njej so bili podani delni odgovori, kaj so pristojne institucije naredile, da bi se oškodovanje preprečilo ali omejilo. Vendar preiskava še zdaleč ni zajela tistih, ki so odločitve sprejemali, in tudi ne povezanih oseb. "Zato smo ponovno zbrali podpise za izredno sejo," je ob vložitvi zahteve za sklic izredne seje pojasnil predsednik SDS Janez Janša. Seje in afere Slovenske investicijske banke (SIB) najbrž ne bi bilo več, če bi državne institucije po prvi izredni seji na to temo opravile svoje delo, meni Janša.
Pravosodni minister Ivan Bizjak je pred poslanci poudaril, da vlada ni mogla vplivati na poslovanje SIB, Oriona in Pay Consultinga, saj ni njihova lastnica, zato odgovornosti za to ne more nositi. Vlada pa po Bizjakovih besedah zaradi težkih posledic za posameznike tega dogajanja ne more spregledati, zato je preverila ustreznost sistemskih okvirjev. Pri tem je ugotovila, da je pravna regulativa, ki ureja finančni trg, dobro vzpostavljena, so pa potrebne nekatere spremembe.
Tako bo vlada predlagala nekatere dopolnitve zakonov zlasti v luči krepitve načel sodobnega korporativnega upravljanja, povečanja pristojnosti Banke Slovenije ter bolj celovito uredila instrumente združevanja nadzornih institucij na finančnem področju s ciljem večje usklajenosti in učinkovitosti nadzornih funkcij.
Janša: SIB je politična afera!
Janša je ponovil svoje besede z lanske aprilske seje, da je dogajanje v SIB politično od samega začetka. Ob tem je kot nesprejemljivo označil dejstvo, da je bila preiskava v zvezi s SIB končana 28. decembra lani, v njej pa so bile podane tri ovadbe, proti nekdanjemu prokuristu Energetike ter nekdanjemu predsedniku in članu uprave SIB.
Predsednik SDS se je dotaknil tudi nepravilnosti v podjetju Orion in Pay Consulting ter tega, da so bile že leta 1997 podane kazenske ovadbe zoper nekatere iz Oriona, a se, kot je dejal, ni zgodilo nič. Ko so prišle na dan tudi povezave s SIB, ki so jih razkrili mediji, so se pristojne institucije zganile, in sicer šele pod velikim pritiskom ogoljufanih in javnosti, je dodal Janša.
Po mnenju prvaka opozicijske demokratske stranke se je po prvi izredni seji državnega zbora o aferi SIB zgodilo zelo malo. Če tudi po tej izredni seji ne bo rezultatov, pa Janša napoveduje, da bodo o tej temi zahtevali še eno izredno sejo, in sicer septembra pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.
Policija podala kazenske ovadbe v primerih SIB in Orion
Stališča vlade so predstavili še državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matjaž Logar, državni sekretar na finančnem ministrstvu Sibil Svilan, državni sekretar na notranjem ministrstvu Miha Molan in direktor Urada RS za preprečevanje korupcije Boštjan Penko.
Molan je pojasnil, da je policija od leta 2002 v zvezi z Orionom podala štiri kazenske ovadbe ter štiri poročila v primerih, ko niso bili zbrani dokazi, ki bi potrdili sum kaznivega dejanja. Trenutno posebna skupina kriminalistov obravnava 35 prijav oškodovancev v zvezi z najemanjem kreditov. Ob tem je pa je opozoril, da sedanje preiskave ne gre povezovati s preiskavami v letu 1997, saj je takrat šlo za kazniva dejanja, ki niso povezana s poslovanjem Oriona, ampak izključno za povezavo oseb, ki so bile oz. so še zaposlene v družbi.
V zvezi s SIB je policija lani podala dve kazenski ovadbi zoper tri odgovorne osebe v banki in Energetiki. Medtem ko se je policijska preiskava s tem končana, pa ne drži, da je preiskava v zvezi s SIB zaključena, saj državno tožilstvo še ni podalo zahteve za uvedbo preiskave oz. je sodišče še ni potrdilo.
Svilan je spomnil, da je vlada oktobra 2003 v poročilu v zvezi s SIB med drugim podala stališče, da je treba ustrezno spremeniti oz. dopolniti obstoječo zakonodajo, tako da bi na najustreznejši način preprečili podobne afere. Vlada je pripravila in pripravlja vrsto sistemskih sprememb, torej sprememb in dopolnitev nekaterih zakonov na finančnem in bančnem področju ter področju trga vrednostih papirjev.
Logar je predstavil predlog novele zakona o potrošniških kreditih in poudaril, da so z njimi odpravljene ključne pomanjkljivosti sedaj veljavnega zakona. Penko pa je izpostavil, da so se s to tematiko začeli ukvarjati leta 2002, o ugotovljenih vsebinah pa so obveščali predvsem institucije (državno tožilstvo, policijo, davčno upravo,...), ki lahko v okviru svojih pristojnosti ukrepajo naprej.
