Slovenija je v letu 2005 zastavila priprave na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, dosedanji tempo pa jo je v primerjavi z državami, ki so se naloge prav tako lotevale prvič, pripeljal dovolj daleč, je na tradicionalnem posvetu slovenskih diplomatov na Brdu pri Kranju, ki je letos posvečen pripravam na predsedovanje Uniji, dejal premier Janez Janša.
Janša je zatrdil, da so priprave na predsedovanje EU poleg izvedbe ekonomsko-socialnih reform ključna prioriteta njegove vlade, Slovenija pa po njegovih besedah že sodeluje tako z državama, ki bosta na čelu Unije pred njo, s Portugalsko in Nemčijo, kot tudi z drugimi članicami EU, ki ji lahko posredujejo izkušnje s predsedovanjem.
Rupel zadovoljen s predsedovanjem OVSE
Po mnenju zunanjega ministra Dimitrija Rupla je bilo lansko uspešno predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za Slovenijo "nujni preskus državne in mednarodne verodostojnosti in sposobnosti", pridobljene izkušnje pa dobra podlaga za vodenje Unije.
Naloga zunanjega ministrstva je priprava vsebinskega programa predsedovanja. Rupel je dejal, da je mogoče že zdaj našteti nekatera vprašanja, ki jim bo Slovenija namenjala posebno pozornost. Na prvem mestu je zunanji minister omenil Zahodni Balkan in sodelovanje s sosedstvom, poleg tega pa tudi vlogo EU kot globalnega igralca, medcivilizacijski in medkulturni dialog, energetiko in regije.
Odnosi s Hrvaško: Bistvenih premikov ni bilo
Ko je ocenjeval lansko dogajanje v odnosih s Hrvaško, je premier dejal, da bistvenih premikov ni bilo, čeprav je nova slovenska vlada pokazala precej volje za nov začetek z Zagrebom. Po obetavni prvi polovici leta se je Hrvaška avgusta, kot je dejal Janša, odločila za "nerazumljivo" dejanje, namreč dvostransko dogovarjanje z Italijo o razdelitvi epikontinentalnega pasu v Jadranskem morju. "To dejanje je pokopalo marsikaj," je prepričan premier, ki pa obenem meni, da je z začetkom hrvaških pogajanj za vstop v EU nastalo "novo polje" za urejanje odnosov med Ljubljano in Zagrebom.
Minister Rupel pa je opozoril, da bi morali v Zagrebu razumeti, da ima negativna politika do Slovenije posledice na slovensko javno mnenje, to pa se lahko odraža tudi na ravnanju Slovenije v Bruslju. Minister je prepričan, da bi se morali državi dogovoriti o nekaterih skupnih načelih in jih tudi spoštovati. Gre za to, da bi morali priznati, da je sodelovanje za obe "nujno in koristno", pri čemer pa korist ene države ne sme iti na škodo druge. Slovenija bo, je napovedal Rupel, še naprej podpirala prizadevanja Hrvaške za vključitev v EU in NATO, vendar pa po drugi strani pričakuje, da bo soseda ravnala v skladu s standardi, ki veljajo v obeh povezavah.
