Janša za predsednika EU?

Uveljavitev Lizbonske pogodbe je po češki ratifikaciji pred vrati. S tem pa tudi imenovanje predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Obe instituciji pogodba uvaja na novo, kljub temu pa še tik pred zdajci ni znano točno, kakšne naloge bosta osebi na teh položajih opravljali. Zlasti je to vprašanje odprto pri bodočem predsedniku Evropskega sveta. Prav to naj bi bilo glavni razlog za nenavadno skrivnostnost evropskih voditeljev glede kandidatov in njihove podpore slednjim. Če se ne ve, kakšne bodo naloge, je seveda težko najti najprimernejšo osebo za to delo.

Vendar pa se bodo stvari zelo hitro premaknile, saj naj bi Lizbonska pogodba v veljavo stopila že s 1. decembrom letos, takrat pa naj bi svoje delo začela opravljati tudi predsednik EU in zunanji minister EU, kot se novi instituciji pogosto imenuje v širši javnosti. Že prihodnji teden naj bi na vrhu EU določili naloge obeh novih položajev, do konca meseca pa tudi imenovali osebi, ki ju bosta zasedli.

Doslej je bilo največ črnila prelitega glede položaja predsednika Evropskega sveta, ki naj bi bil veliko bolj politična institucija kot bolj ''tehnični'' zunanji minister. O bodočem predsedniku ali predsednici EU bodo odločali voditelji držav članic na vrhu EU. Tako bo o imenovanju v imenu Slovenije glasoval Borut Pahor kot predsednik slovenske vlade.

Zlasti glasne so bile govorice o tem, da je najverjetnejši kandidat za bodočega predsednika EU nekdanji britanski premier Tony Blair, ki ga je zlasti od začetka še posebej podpiral francoski predsednik Nicolas Sarkozy. V zadnjem času pa se zdijo njegove možnosti vse manjše, saj mu je med drugim podporo odrekla večina socialdemokratskih evropskih voditeljev. Med njimi je Blair podporo našel le pri sedanjem britanskem premierju Gordonu Brownu in slovenskem premierju Borutu Pahorju.

'Slovenija Blaira ne bi smela podpreti'

Slovenski evroposlanci so do podpore Blairu zelo zadržani. Razen Romane Jordan Cizelj, ki meni, da bi bilo pametno počakati, da bodo znani kandidati in potem presoditi, kdo je najboljši, in Tanje Fajon, ki podpore Slovenije ne želi ocenjevati vnaprej, so vsi tako ali drugače nakazali, da se jim Blair ne zdi ustrezna izbira.

''Slovenija bi Blaira ne smela podpreti,'' je jasen Jelko Kacin, podobno meni tudi Milan Zver. Tudi Zoranu Thalerju se Britanec ne zdi najbolj posrečen kandidat.

Razlogov za tovrstno stališče evroposlancev je več, prednjači pa predvsem dejstvo, da Blair prihaja iz evroskeptične države, ki ni članica ne evroobmočja ne schengenskega območja. Poleg tega se po Thalerjevih besedah '' z vojno v Iraku nikakor ni proslavil''.

Bi Slovenija morala predlagati svojega kandidata?

Alojz Peterle pa je edini od slovenskih predstavnikov v Evropskem parlamentu, ki je izpostavil vprašanje slovenskega kandidata ali kandidatke. ''Menim, da bi Slovenija morala podpreti lastnega kandidata za predsednika Evropskega sveta,'' je odgovoril na vprašanje 24ur.com, ali naj Slovenija podpre Blaira. Iz kabineta predsednika vlade nam na vprašanje, ali bo Slovenija predlagala svojega kandidata ali kandidatko, doslej niso odgovorili.

"Doslej znani kandidati so vsak po svoje močni, pogrešam pa imena iz novih držav članic, kjer bi gotovo tudi našli primerne kandidate (Dzurinda, Freiberga, Ilves, Janša, Orban, Tusk ...). Ko bo predsedniku Evropskega parlamenta Jerzeju Buzeku potekel mandat, bodo nove države članice spet brez vidne funkcije na vrhu ključnih institucij,'' meni Peterle, ki je s tem tudi edini omenil ime iz Slovenije, in sicer nekdanjega premierja Janeza Janšo.

Med kandidati za predsednika Evropskega sveta se poleg Blaira najpogosteje omenjajo še nizozemski premier Jan Peter Balkenende, nekdanji finski premier Paavo Lipponen, nekdanja avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik in odhajajoči nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Thalerju se bolj kot ti zdijo primerni kandidati nekdanja irska premierka Mary Robinson, finska predsednica Tarja Halonen, luksemburški premier Jean-Claude Juncker in ''nenazadnje nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, če bi bil še v formi''.

Kacin bi za predsednika sveta predlagal sedanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. ''Če je tako sposoben, kot trdijo, da je, bi njegov prevzem predsedovanja Svetu ne smel biti problem. Tudi premier Luxemburga ali pa nekdanji premier Belgije Guy Verhofstadt bi bila izzivom brez dvoma kos, vsi trije pa prihajajo iz evroobmočja,'' meni Kacin.