Predsednik vlade Janez Janša je, kot je v navadi ob vsakokratnem pričetku rednih parlamentarnih zasedanj, odgovarjal na poslanska vprašanja treh opozicijskih in koalicijskega poslanca.
Poslanec LDS Aleš Gulič je na premiera naslovil vprašanje, povezano s preoblikovanjem zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Sedanji dogodki glede napovedanega preoblikovanja so po Guličevih besedah "posledica mlačnosti vlade in tihega pristajanja na to, kar se je dogajalo". Zato ga je zanimalo, kako si vlada predstavlja nadaljnji obstoj Vzajemne v sistemu zdravstvenega zavarovanja in kako namerava državljanom povrniti zaupanje v delovanje vlade ter pristojnih institucij. Vlada je namreč po Guličevih besedah z nepravočasnim ukrepanjem postavila na kocko pravice več kot 900.000 zavarovancev ter celotni sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.
Kako namerava vlada ukrepati, je razvidno in predlaganega zakona, ki bo določil, kaj se bo z Vzajemno dogajalo, in ki ga bo moral sprejeti državni zbor, je odvrnil Janša. Vlada sicer želi ohraniti zavarovalnico v takšni obliki, v kateri je bila ustanovljena, torej kot vzajemno zavarovalnico. Kar pa se tiče dosedanjega ravnanja vlade, je ta ukrepala, in to kar se da hitro. Sicer pa ima vlada "pooblastila, kakršna ima" in denimo nima vpliva na delovanje neodvisne agencije za zavarovalni nadzor.
Janša še opozarja, da sedanja vlada ni postavila uprave, nadzornega sveta in skupščine Vzajemne. Sicer pa v primeru Vzajemne ne gre za prvi primer, ko se je porabljal denar delničarjev, je dejal Janša in spomnil na primer zavarovalnice Triglav, kjer gre po njegovem za "zgodbo z bistveno daljšo brado". "Dobro bi bilo, da bi imeli enake vatle, ko gre za potrošnjo denarja za obrambo tranzicijskih tajkunov," je še pripomnil premier Janša.
Vlada upošteva predloge opozicije
Predsednik vlade se ni strinjal s pomisleki poslanca SD Bojana Kontiča, da vlada v tem mandatu ne upošteva opozicijskih predlogov oz. opozicije ne upošteva. Ko se je glasovalo o proračunih za letošnje in za naslednje leto, je bilo sprejetih oziroma podprtih 13 amandmajev opozicije, v vseh podjetjih, kjer ima vlada večinski delež ali v obeh državnih skladih, so bila v nadzornih odborih ponujena mesta tudi opoziciji, je navedel Janša.
Po nekaj mesecih, ko je bila večina imenovanj končanih, sta dve opozicijski stranki zavrnili nadaljnje sodelovanje, ampak vsi ostali so še tam in ta del se uresničuje, v kolikor se ne uresničuje, se ne po krivdi te koalicije, ampak na podlagi stališča, ki ste ga sami sprejeli, je nadaljeval Janša. Obljubili so tudi, da bodo v svetu za nacionalno varnost vključili predstavnike opozicije in to so storili, trdi Janša. "Vključili smo predsednika največje opozicijske stranke, žal zdaj ni več predsednik, tako da bo treba narediti spremembo ali pa še nekaj časa počakati, da vidimo, kdo sploh bo na koncu ostal," je še pripomnil.
Janša je obljubil, da bo "naredil vse, kar je v njegovi moči, da bo naslednjič, če bo kakšen predlog opozicije zavrnjen, to vlada argumentirala - se pravi, da ne bo samo pisalo, da predlog zavračajo, ker bodo pripravili boljšega". Takšna obrazložitev je v prejšnjih mandatih tudi meni včasih dvignila pritisk, je še dodal premier.
Janša za poskusno dobo sodnikov
Sašo Peče (SNS) je predsednika vlade vprašal, kakšno je stališče vlade do vloženega predloga za začetek postopka za spremembo ustave na področju sodstva. Predlog je namreč vložila SNS, z njim pa želi uvesti osemletno poskusno dobo za sodnike pred izvolitvijo v trajni sodniški mandat. Po Pečetovih besedah je predlagana dikcija ustrezna, saj bi pripomogla k zagotavljanju učinkovitosti sodstva in odpravi sodnih zaostankov.
Premier Janša se ni želel opredeliti, ali je predlagana poskusna doba ustrezna ali ne. Preden bo vlada zavzela stališče do tega vprašanja, bo preučila vse morebitne posledice, ki bi lahko nastale s takšno ureditvijo. Osebno sicer meni, da bi rešitev načeloma veljalo podpreti, a morda ne v predlagani obliki z osmimi leti poskusne dobe. Sprememba bi bila namreč dobrodošla in bi imela pozitivne posledice. Sicer pa takšen ukrep ne bi prispeval h kratkoročnemu reševanju sodnih zaostankov, temveč bi imel bolj dolgoročne posledice, je prepričan Janša. Poudaril je še, da vlada nikakor ni naklonjena odpravi trajnega sodniškega mandata v celoti.
Koalicijskega poslanca Jožeta Tanka (SDS) je zanimalo, kako ocenjuje gospodarski napredek Slovenije ter ali obstajajo kakšne ovire, ki bi lahko preprečile prevzem evra v prihodnjem letu.
Slovenija po zadnjih podatkih Eurostata dosegla 81 odstotkov povprečne evropske razvitosti, od kandidatk za vstop v evropsko monetarno unijo pa zaenkrat edina izpolnjuje vsa merila, je pojasnil premier. Kljub tem razveseljivim makroekonomskim podatkom, pa je Slovenija glede primerjave konkurenčnosti posamičnih družb v tisti skupini držav, ki potrebuje reforme. "In ravno s tega vidika je vlada pripravila oziroma sprejela strategijo razvoja, pripravila ter sprejela okvir ekonomskih in socialnih reform." Zato bo vlada v letošnjem letu predlagala tudi vso potrebno zakonodajo, na podlagi katere Slovenija lahko pravočasno izvede modernizacijo, da se lahko pozitivna ekonomska gibanja nadaljujejo tudi v prihodnosti, je zaključil Janša.
