Janša: Vse, kar se obeta, so kvečjemu nadaljnji rezi

Tokratna pogajanja o večletnem evropskem proračunu bodo težja kot tista pred sedmimi leti, je danes v Bruslju ocenil premier Janez Janša. Predlog, ki je na mizi, za Slovenijo in tudi za večino drugih članic Unije ni dober, pa tudi vse, kar se obeta, so kvečjemu nadaljnji rezi, je še poudaril.

"Že osnovni predlog ni dober in tudi vse različice, ki jih dobivamo zdaj in so še najavljene, obetajo kvečjemu nadaljnje zniževanje," je dejal Janša ob prihodu na dvostransko srečanje s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem.

"Predlog ni dober za Slovenijo, ni dober pravzaprav za večino držav. V zadnjih dneh nisem slišal nobenega kolega, ki bi bil s predlogom zadovoljen. Čakajo nas težka pogajanja, najprej glede skupnega obsega posamičnih politik, potem pa tudi glede neto pozicij držav," je še povedal premier.

Janša ni želel razkriti podrobnosti o zahtevah, od katerih Slovenija ne bo odstopala in ki naj bi jih predstavil Van Rompuyju. Niti ni želel govoriti o tem, kaj je za Slovenijo še zadnja sprejemljiva spodnja meja za kohezijska sredstva, ki so zanjo eden ključnih virov za večje investicije, češ da "težko govorimo o spodnjih mejah, če ne poznamo skupnega obsega".

Po Van Rompuyjevem predlogu, ki je trenutno na mizi, bi Slovenija v letih 2014–2020 dobila 40 odstotkov kohezijskih sredstev manj kot v letih 2007–2013, ko v okviru te politike dobi približno 4,3 milijarde evrov. Dobila bi torej 2,6 milijarde evrov. To je zanjo nesprejemljivo, je v torek pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

Premier Janša je sicer ob prihodu še poudaril, da bi moral prihodnji sedemletni finančni okvir Unije slediti ciljem evropske razvojne strategije Evropa 2020, a očitno ni tako.

Slovenski premier ocenjuje, da so možnosti za dogovor o finančnem okviru 2014–2020 na tem zasedanju 50:50, ter upa, da se bodo dogovorili. "Ni pa to cilj, zaradi katerega bi popuščali pri vsem ostalem," je ponovil opozorilo, ki ga je izrekel že po vrhu "prijateljic kohezije" sredi novembra – da kohezijske države ne bodo zlahka popuščale.

Janša meni, da dogovor o proračunu brez Velike Britanije, ki najglasneje grozi z vetom, ni zelo verjetna možnost, čeprav je ena od opcij, ki so na mizi. "Prej bo prišlo do tega, da na tem zasedanju dogovora ne bo, kot da bo ta dosežen brez ene od držav članic," je ocenil.

Britanci niso zadovoljni

Van Rompuy ima skupaj s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom že od jutra dvostranska srečanja s posameznimi voditelji, ki mu predstavljajo svoje zahteve. Na podlagi teh bo potem pripravil prenovljen predlog o okoli 1000-milijardnem evropskem proračunu za obdobje 2014–2020, ki ga bo dal na mizo ob začetku zasedanja.

"Niti najmanj nisem zadovoljen," je dejal britanski premier David Cameron, ko je prišel na pogovor z Van Rompuyjem. V času, ko doma sprejemamo težke odločitve o javni porabi, je narobe, da obstajajo predlogi za povečanje porabe v EU, je izrekel stališče, ki ga branijo neto plačnice.

"Trdo se bomo pogajali za dogovor, ki bo dober za britanske in evropske davkoplačevalce, ter za rabat," je še poudaril britanski premier, najverjetnejši kandidat za uporabo veta, s katerim sicer grozi več članic.

Podobna stališča ima Švedska. Švedski premier Fredrik Reinfeldt pričakuje dolga in težka pogajanja ter poudarja, da se mu nikamor ne mudi.

"Čaka nas huda bitka – vsi imamo svoje zahteve"

Francija, ki se bo sicer v skladu s tradicijo borila za čim več subvencij za svoje kmete, in Italija namreč odločno nasprotujeta britanskemu proračunskemu popustu ali rabatu pa tudi vsem rabatom na rabat, ki naj bi jih po predlogu, ki je na mizi, dobile Nemčija, Švedska in Nizozemska, želita pa ga tudi Avstrija in Danska.

Tudi nizozemski premier Mark Rutte napoveduje ostro bitko. "Čaka nas huda bitka – Francozi, Britanci, južna Evropa, vzhodna Evropa, vsi imamo svoje zahteve," je dejal in podvomil, da bo voditeljem uspelo doseči dogovor. Pri tem kolege poziva, naj poskrbijo za to, da ne bo treba po tem vrhu mesece krpati osebnih odnosov.

A Belgija, ki je sicer tudi neto plačnica, opozarja, da so ostri rezi "velika napaka". "Potrebujemo ambiciozen proračun, saj ne moremo imeti EU, ki zahteva in odreja, ne ponuja pa sredstev za svoje politike," je dejal belgijski premier Elio Di Rupo.

"Britanci znajo plavati"

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker prav tako pričakuje težavno srečanje in opozarja, da hitrih odločitev ne moremo pričakovati. Sicer pa pred vrhom odmeva Junckerjev odgovor na novinarsko vprašanje, ali meni, da bo EU uspelo obdržati Britance v skupnem čolnu. "Britanci znajo plavati," je odvrnil. Dogovor o proračunu brez Velike Britanije, ki se omenja kot možnost, sicer ni zelo verjeten.

Da dokončnega dogovora danes ne bo, je nakazala tudi največja neto plačnica Nemčija, za katero ne bi bilo konec sveta, če bi Unija ta konec tedna stopila le korak naprej h končnemu dogovoru, ki bo verjetno dosežen šele v začetku prihodnjega leta.

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu poudarila, da bo moral vsakdo prispevati h kompromisu. Zagotovila je, da gre Nemčija v pogajanja z "zelo konstruktivnim pristopom", a da bo seveda branila svoje interese.

Francoski predsednik Francois Hollande pa je zatrdil, da je prišel v Bruselj iskat kompromis, ne postavljat ultimatov. Prepričan je, da bosta Nemčija in Francija, kot vselej, "motor" pri iskanju kompromisa. Evropa po njegovih besedah potrebuje proračun, osredotočen na rast, solidarnost, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ki nikakor ni "francoska", temveč evropska politika.