Prvak največje opozicijske stranke SDS in nekdanji premier Janez Janša je prepričan, da vlada Alenke Bratušek od samega začetka nima jasnega koncepta in brezciljno tava, "zato ni čudno, da mornarji zapuščajo ladjo".
Kot je dejal, se vlada spopada s težavami iz tedna v teden, od seje do seje. K uresničevanju zahtevnih ukrepov je treba pristopiti sistematično, načrtno, ne pa tako, da "danes nekaj skleneš in je jutri narejeno". Zato po njegovem mnenju tudi ni "nič od silnih obljub, ki so bile dane". Ni tujih in zagona domačih investicij, gospodarstvo ne cveti.
"Najboljši komentar dogajanja sem zasledil na Twitterju, ko je nekdo ob odstopu ministra za zdravje Tomaža Gantarja napisal: 'že drugi protikrizni ukrep ... še enajst pa bomo iz krize'. Glede na stanje, v katerem smo, se mi zdi, da je ta ugotovitev zelo blizu resnice. Kljub temu pa o tem, ali bo vlada obstala ali ne, ne odloča njena trdnost, ampak trdnost zaledja, tistih, ki so jo postavili," je dejal Janša.
Po Janševem mnenju bi tako do pravega očiščenja politike prišlo, "če bi tisti, ki so leta 2011 prišli na Magistrat, iz ozadja stopili v ospredje".
"Če bi ostala naša vlada, finančnega krča ne bi bilo več"
Na vprašanje, kje bi vzeli in kje dodali, če bi sami delali proračun, Janša odgovarja: "Vzemite v roke naš proračun za 2014, tam so vse številke." Da bi se uresničile, bi po njegovih besedah naredili drugo fazo pocenitve delovanja države po programih, ki so bili na začetku leta pripravljeni in jih je kasnejše virantovanje ustavilo. To bi strukturno znižalo proračunsko porabo. V letu 2014 so računali tudi na večje prilive od oživitve gospodarstva, ker bi ob dokončani sanaciji bančnega sistema, pospešenem investiranju evropskih sredstev in hitri privatizaciji oživelo. "Tako kot je drugje v Evropi, razen pri nas in na Cipru /.../ Če bi ostala naša vlada, finančnega krča v Sloveniji ne bi bilo več," je še dodal.
Ocene iz Bruslja so prizanesljive zaradi volitev
Glede zadnjih ocen Slovenije iz Bruslja, ki so bile sorazmerno prizanesljive, je Janša omenil politične računice v EU pred evropskimi volitvami spomladi prihodnje leto. Pred volitvami naj si tako nihče ne bi želel nove države v programu pomoči, še posebej v luči dejstva, da Irska in Španija iz njega izstopata.
Te računice omogočajo podaljševanje neproduktivnega obdobja, v katerem je Slovenija. Cena tega omahovanja bo toliko višja, kolikor dolgo se bo Slovenija še naprej zadolževala ob krčenju gospodarske dejavnosti.
Predlagal bo izračun
Janša namerava na političnem vrhu pri predsedniku republike vladi predlagati, naj izračuna, ali se je še smiselno drago zadolževati na finančnih trgih ali si je za sanacijo bank bolje sredstva ceneje izposoditi iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) ter kot pogoj pristati na transparentno sanacijo in privatizacijo bank.
Janša ocenjuje, da pri razmišljanju o prošnji za pomoč iz ESM ne gre za vprašanje suverenosti države, ampak za strah bančnih lobijev pred izgubo nadzora.
Glede likvidacije Factor banke in Probanke pa je Janša med drugim izpostavil, da se je stališče sedanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca v tednih po njegovem imenovanju spremenilo. Če je pred potrditvijo v DZ še zagovarjal stečaj obeh bank, danes – po Janševem mnenju zaradi pritiskov bančnih lobijev – govori drugače.
KOMENTARJI (1742)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.