Ministrski zbor je opravil več kot 50 delovnih pogovorov s predstavniki političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Sogovorniki so soglašali v oceni, da se lahko kljub nekaterim razvojnim problemom regija pohvali s pomembnimi razvojnimi potenciali, za njen prihodnji razvoj pa je predvsem pomembna boljša infrastruktura.
Po besedah predsednika vlade Janeza Janše je najbolj kritična točka savinjsko-šaleške regije prav slaba infrastruktura, kar se kaže v odsotnosti železniške povezave in slabih cestah. Ob tem je Janša izrazil prepričanje, da bo prav izboljšanje infrastrukture omogočilo bistveno hitrejši razvoj regije.
Kot pomembno razvojno nišo v regiji je Janša omenil tudi mala in srednja podjetja, ki bodo dajala večji poudarek inovacijam, raziskavam in razvoju. Po besedah predsednika vlade je namreč za celotno slovensko gospodarstvo značilen večji delež omenjenih podjetij kot pa za gospodarstvo savinjsko-šaleške regije.
Janša je tudi napovedal, da bo treba v zvezi s savinjsko-šaleško regijo v bližnji prihodnosti sprejeti nekaj pomembnejših odločitev. Ob tem je posebej opozoril na planiranje investicij v Termoelektrarni Šoštanj. "Gre za odločitev, ki je praktično pred vrati, obstoja pa še določena dilema v zvezi s samo finančno konstrukcijo projekta," je pojasnil Janša in dodal, da bo treba organizirati tudi dodatne vire, ki sploh ne bodo direktno obremenjevali javnih financ. Kot eno izmed možnosti je Janša omenil pritegnitev zasebnega kapitala.
Tudi minister za promet Janez Božič je poudaril, da t.i. tretja razvojna os (gre za bodočo hitro cesto Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Arja vas) predstavlja nujen predpogoj za nadaljnji gospodarski razvoj savinjsko-šaleške regije. Vlada bo zato storila vse, da bo do realizacije cestne povezave med koroško in savinjsko regijo ter slovenskim avtocestnim križem prišlo čimprej, je zagotovil Božič in napovedal, bodo lokacijski načrti pripravljeni najpozneje v treh letih, gradnja pa naj bi se začela med letoma 2010 in 2011.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan se je med drugim v Velenju srečal s predstavniki več kot 30 najbolj inovativnih malih in srednjih podjetij v regiji in z njimi opravil posvet na temo razvojnih potencialov regije. Na srečanju se je po mnenju Zupana izkazalo, da je savinjsko-šaleško podjetništvo zelo občutljivo na okolje, saj se veliko podjetij samih ukvarja z okoljskimi tehnologijami, monitoringom in s prenosom tehnoloških znanj na tem področju, vsa pa so pripravljena na povezovanje in sodelovanje.
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je obiskal podjetji Esotech iz Velenja in nazarski BSH Hišni aparati in v pogovorih z vodstvi podjetij dejal, da ministrstvo za zunanje zadeve pri svojem delu posveča eno osrednjih pozornosti ravno področju ekonomske diplomacije. Ekonomski svetniki so namreč razporejeni že na 20 slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po svojih močeh pomagajo pri navezovanju stikov slovenskih podjetij s predstavniki lokalnih vlad in tujih podjetij.
Janša in Vizjak prispela že v torek
Premier Janša in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta obisk regije začela že v torek, ko sta se v Velenju srečala z vodstvom enega vodilnih slovenskih izvoznikov, Gorenja, in si ogledala podjetje. Ob tej priložnosti je premier med drugim poudaril, da je podjetje, ki zaposluje 10.000 ljudi, primer družbe, ki je lahko za vzor drugim podjetjem, saj uspešno nastopa na zahtevnih trgih in daje prednost inovacijam, razumnemu tveganju in pravočasnemu načrtovanju.
Brezposelnost nad slovenskim povprečjem
Savinjsko-šaleško regijo, ki sicer sodi v širšo savinjsko regijo s Celjem poleg Mestne občine Velenje sestavlja še osem občin Šaleške in Zgornjesavinjske doline: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki in Šoštanj. Konec decembra 2004 je bilo v regiji okoli 3000 nezaposlenih, kar jo z 11-odstotno stopnjo brezposelnosti v letu 2004 uvršča nad slovensko povprečje. V regiji deluje 678 poslovno aktivnih gospodarskih družb in več kot 1500 samostojnih podjetnikov.
V primerjavi s 13 slovenskimi gospodarskimi regijami zaseda savinjsko-šaleška regija po povprečju kazalcev poslovanja osmo mesto v Sloveniji, tretja je po neto izvozu, prva pa po deležu števila zaposlenih v podjetjih za zaposlovanje invalidov, saj je na vsakih devet zaposlenih en zaposlen v invalidskih podjetjih, kar je več kot petkrat več od slovenskega povprečja.
