Slednji ga je vprašal, kako namerava vlada zagotoviti večjo transparentnost upravljanja z državnim premoženjem. Vladi je tudi očital, da se zdaj z državnim premoženjem ravna "na pamet". "Občutek imam, da vse skupaj peljete v smer, da se premoženje, ki je še ostalo v Sloveniji, razproda na nepregleden način," je dejal. Slovenski državni holding ne bo imel nobene odgovornosti do DZ ali nadzora s strani računskega sodišča.
V odgovoru pa je Janša poudaril, da je zdaj upravljanje z državnim premoženjem netransparentno, nejasno in nekredibilno, temu podobni pa so tudi poslovni rezultati družb v državni lasti. Z ustanovitvijo holdinga pa bo bistveno bolj pregledno, je zagotovil Janša. Medtem ko je državno premoženje zdaj razdeljeno med več različnih upravljalcev, pa bo po novem združeno v okviru ene institucije. "Zdaj bo en sogovornik in zato bo postopek bolj transparenten."
Iste naložbe so trenutno razdeljene med več različnih upravljalcev, katerih predstavniki so na skupščinah ravnali različno in lastnikom povzročali škodo, je bil kritičen premier. Po novem se kaj takšnega ne bo moglo dogajati, ker bo samo en upravljalec in bo glasovanje enotno in kredibilno.
Premier je tudi zagotovil, da bo DZ v skladu z novim zakonom sprejel smernice upravljanja z naložbami države in bodo tako usmeritve znane vnaprej. Glede nadzora nad upravljalci državnega premoženja pa je dejal, da bo zdaj nadzorni svet heterogen, v njem pa bo imela svojega člana tudi opozicija, medtem ko doslej ni bilo tako. Sicer pa je vlada pri pripravi zakona o holdingu upoštevala vse pripombe opozicije, še dodaja.
Lukšič: Pri holdingu ne gre več za državni interes
Da pri Slovenskem državnem holdingu ne gre več za državni interes, pa je prepričan predsednik SD Igor Lukšič. Vlada sploh ne skriva več, da je glavni namen ustanavljanja holdinga, s katerim se bo vse upravljalce državnega premoženja združilo pod eno streho, razprodaja premoženja, je dejal novinarjem. Lobistov, ki se oglašajo s ponudbami – tako levih kot desnih –, kar mrgoli.
Izvedeti je mogoče celo, kakšne so provizije za vsa ta podjetja in koliko bo kdo dobil. "Radi bi se okrepili tisti, ki so morda zamudili prvo in drugo privatizacijo," je še dejal Lukšič.
V SD bi radi ustanovitev holdinga ustavili in "stvar peljali ne v razprodajo, temveč v iskanje resnih partnerjev". Lukšič je kot primer izpostavil Luko Koper: naj nekdo pride z denarjem, družbo dokapitalizira in pripelje nove partnerje, je dejal. A vlada bo priredila pogoje razpisa določenemu ponudniku in tisti, ki bo prodajo organiziral, bo pobral provizijo, se boji Lukšič. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da Slovenija dobi pameten zakon o upravljanju državnega premoženja," je še dodal.
Investicij v infrastrukturo ne bo, prednost le projektom, ki jih lahko financira EU
Na vprašanje koalicijskega poslanca Mateja Tonina (NSi), ki ga je zanimalo, kateri so tisti infrasrtukturni projekti, ki jim bo vlada v prihodnjih mesecih posvetila pozornost in naredila vse, da bodo uresničeni, pa je premier odgovoril, da bodo imeli prioriteto tisti, ki jih je mogoče financirati iz evropskih sredstev, iz koncesij, razpisanih za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja, in projekti, ki jih bo mogoče financirati s tujimi investicijami. Iz proračuna velikih investicij ne bo, rezervirana bodo le lastna sredstva za črpanje evropskih sredstev.
Slovenija ima že od leta 2006 sprejeto resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, ki je še vedno aktualna. Tu je 35 razvojnih projektov iz resolucije, ki so zadnje leto čakali boljše čase ali boljšo vlado, ki bo to sposobna pognati. Treba je določiti prioritete, ki jih v teh časih v veliki meri določa možnost financiranja, je pojasnil.
Povedal je tudi, da je misija Mednarodnega denarnega sklada IMF pravkar predstavila svojo oceno ukrepov vlade. Iz te ocene izhaja, da imamo zelo podoben pogled na to krizo in na stanje, v katerem je Slovenija, ter tudi na ukrepe, ki so potrebni za izhod, je dejal premier.
IMF poudarja nujnost, da se vsi ti ukrepi – prestrukturiranje bank, pokojninska reforma in reforma trga dela ter drugi korak prek konsolidacij javnih financ – izvedejo čim prej in čim bolj temeljito, je izpostavil Janša in dodal, da IMF tudi poudarja, da je na vse to nujno treba dodati investicije in da je treba pripeljati svež kapital v državo.
"IMF opozarja, da je treba narediti vse, da se pri nas izboljša poslovno okolje in da se izvedejo transparentni postopki privatizacije večjega dela državnega premoženja. To je glavni vir, kjer je možno dobiti sredstva za investicije, tudi infrastrukturne projekte," je opozoril premier.
Emonika: Na MOL niso želeli konkurence trgovskemu centru Stožice
Tonin je odprl tudi vprašanje projekta Emonika in vprašal, kje se stvari zatikajo. Janša je odgovoril, da je ta projekt zahteval majhna javna vlaganja. Mestna občina Ljubljana pa da je, ko je bil razpis že končan, dvignila komunalni prispevek. "Niso želeli konkurence trgovskemu centru Stožice, ki ga seveda tudi ni," je dejal in pojasnil, da se je začelo zatikati tudi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Vlada bo na eni od prihodnjih sej obravnavala to problematiko, je pojasnil Janša in pozval ljubljansko občino, da zniža komunalni prispevek.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.