Janša: Resna pogajanja bodo šele, ko bo Ukrajina zaustavila prodor ruskih enot

DZ je s poslanskimi vprašanji premierju Janezu Janši in ministrom začel zadnje redno zasedanje v aktualnem sklicu. Vprašanja predsedniku vlade so tokrat povezana z aktualnimi razmerami v državi, vladnimi ukrepi ob višanju cen energentov in življenjskih potrebščin ter pripravljenosti Slovenije na varnostne, energetske in politične spremembe.

Poslanca SDS Branka Grimsa je zanimalo, kako sta Slovenija in Evropska unija pripravljeni na varnostne, energetske in politične spremembe po ruski agresiji na Ukrajino.

Janša je ocenil, da dogajanje v Ukrajini ni le vojna, temveč se dogaja etično čiščenje priobalnih mest ob Črnem morju. Razmere je zato primerjal s tistimi med vojno v Bosni in Hercegovini. Če bo Rusija šla naprej, se bo vzpostavila nova železna zavesa z vsemi varnostnimi in ekonomskimi posledicami, je opozoril.

Dejal je, da se je 24. februarja, ko je Rusija napada Ukrajino, "svet spremenil, ampak mi tega v glavnem še nismo dojeli". Po njegovih besedah je še veliko ravnanj in ocen, ki ne gredo v korak z razmerami, kot pozitivno pa je označil prepričljivo večino, ki je v Generalni skupščini ZN podprla obsodbo ruske agresije.

Glede varnostnih razmer je dejal, da varnost lahko zagotavljamo na dva načina, da krepimo lastno moč in da skušamo zmanjšati tveganja iz okolice. "Oboje delamo," je dodal. Dejal je še, da se je v preteklosti za vojsko namenjalo premalo, kar se skuša zdaj popraviti. "Zdaj, ko grmi v okolici, se zavedamo, kako tragično resne so bile v preteklih letih ocene o nepripravljenosti Slovenske vojske," je dodal.

Napovedal regulacijo maloprodajnih cen naftnih derivatov

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je premierja povprašala o vladnih ukrepih in stališčih do rasti cen energentov in življenjskih potrebščin, s posledicami katerih se soočajo državljani. Janša je odgovoril, da bodo maloprodajne cene naftnih derivatov od torka v Sloveniji regulirane. Sledile bodo povprečju cen v zadnjih sedmih dneh, ustrezno uredbo pa bo vlada sprejela še danes.

'Priseljenci iz dela nekdanje Jugoslavije večinoma prihajajo na povabilo podjetnikov'

Janša je danes tudi izrazil zadovoljstvo z učinki zakonodaje, po kateri ni več mogoče, da imajo številni priseljenci prijavljeno prebivališče na enem samem naslovu. Sicer pa jih večina prihaja v Slovenijo, ker jih povabijo podjetja, je pojasnil. Medtem približno 10.000 brezposelnih v Sloveniji ne želi poprijeti za vsako delo, tako da je zaposlovanje ljudi iz tujine nujno, je poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča iz SNS.

Vlada se je po Janševih besedah ukvarjala tudi z vprašanjem, kako preprečiti kazniva dejanja in druge neželene dogodke med Romi v jugovzhodni Sloveniji. Ustanovljena je bila posebna vladna skupina, ki je obravnavala konkretne primere, tako da je tovrstnih kaznivih dejanj denimo v Občini Kočevje manj za približno tretjino. Vendar pa bi bilo treba odpravljati vzroke, ne le posledic, je prepričan.

Po njegovih besedah ključen vzrok za to, da je v romski populaciji v nekaterih delih Slovenije občutno več kriminalnih dejanj, tiči v tem, da je proces socializacije običajno moten že na samem začetku. Tako nekatere družine ne pošiljajo otrok v osnovno šolo, čeprav je obvezna, kljub temu pa prejemajo vse socialne prejemke. "To začetno fazo socializacije bo treba vzeti resno, sicer se bomo večno ukvarjali s temi problemi in jih na nek način sami omogočali," je dejal.

Da pa so uspehi možni, kažejo razmere denimo v Prekmurju, kjer je tovrstnih problemov občutno manj, je opomnil.

Glede skrbi za ohranjanje slovenske identitete in kulture, kar je poslanca prav tako zanimalo, je premier povedal, da je bilo v mandatu te vlade v državnih proračunih za ta namen določenih občutno več sredstev kot prej. Spomnil je, da so bila izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani lani vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, letošnje leto pa je Plečnikovo leto, ko obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva.

Prav tako je izpostavil, da se je v začetku marca izteklo Jurčičevo leto, v katerem je bila pozornost namenjena pisatelju, časnikarju in narodnemu buditelju Josipu Jurčiču.

Jerca Korče iz LMŠ pa se je napovedanemu ustnemu poslanskemu vprašanju Janši o njegovih ravnanjih in izjavah o stanju v državi ob družbeno-političnih razmerah, ki se tako v globalnem kot notranjepolitičnem prostoru hitro spreminjajo, odpovedala. Janša se po njenih besedah na eni strani predstavlja kot humanitarec, na drugi strani pa je "politično kariero gradil zgolj na tem, da se sovražna retorika uporablja proti beguncem". Tako se je odločila za odpoved poslanskega vprašanja, saj bi v nasprotnem primeru Janša lahko svoj odgovor izkoristi za "dodatno manipulacijo, izkrivljanje resnice in vnašanje še več zmede".