Teršek na Janševo tožbo: Sodnik sodnika ne bo obsodil

Prvak SDS Janez Janša je uresničil svojo napoved in vložil odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria. Odškodnino v višini 900.000 evrov po informacijah Dela terja tako od države kakor od nekdanje tožilke in štirih sodnikov, ki so sodelovali v postopku.

Tožbo je Janša, ki je bil zaradi obsodbe v zaporu 176 dni, po podatkih Dela vložil zoper nekdanjo državno tožilko in zdaj odvetnico Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, ter zoper okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporne kazni obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča.

V tožbi so se znašli še višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša.

Masleša je za Delo potrdil, da je tožbo prejel. Po njegovem mnenju je tožba "brez kakršnekoli podlage in naravnost absurdna". Zobec Hrastarjeva je tožbo prav tako prejela in bo odgovor nanjo vložila v zakonskem roku.

Janša je imel ves čas največ pripomb in očitkov na račun Masleše, ki mu je med drugim očital pristranskost. To, da je Masleša, čigar imenovanju za predsednika vrhovnega sodišča je Janša ostro nasprotoval, predsedoval senatu, ki je odločal o zadevi Patria, je Janša med postopkom komentiral kot "škandal brez primere".

Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je razveljavilo ustavno sodišče predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega dejanja sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade. Janši so ustavni sodniki tudi pritrdili, da bi se moral Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike - tudi v primeru Patrie. Zadeva je pred zaključkom ponovljenega sojenja zastarala.

Odškodnino od države je zaradi procesa Patria že zahtevala SDS. Okrožno sodišče v Ljubljani je 7. marca po dveh narokih končalo obravnavo odškodninske tožbe, še pred tem pa je zavrnilo večino dokaznih predlogov. Sodba bo izšla pisno. Janez Janša je na zaslišanju dejal, da je škoda, ki je bila povzročena SDS, velika in težko izmerljiva. V tožbi je sicer SDS zahtevala 886.257 evrov odškodnine.

Delo še navaja, da so skupno Janša, Krkovič in Črnkovič v predhodnem postopku od države zahtevali več kot 15 milijonov evrov. Črnkovič največ, in sicer 13,4 milijona evrov, ker naj bi zaradi afere Rotis utrpel gospodarsko škodo. Z državnim odvetništvom je sklenil delno zunanjsodno poravnavo, s katero se je Slovenija zavezala plačati dobrih 11.000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za izgubo pri zaslužku in stroške zastopanja. Odškodnina za čas, prebit v zaporu, in poslovno škodo v to ni všteta. Janša in Krkovič sta bistveno nižje ponujene odškodnine zavrnila. Krkovič je tožbo za plačilo 600.000 evrov odškodnine za 298 dni v zaporu vložil konec lanskega leta. 

Teršek: Janša ima podlago za tožbo, a sodnik sodnika ne bo obsodil

Janševa tožba je nedvomno še kako utemeljena, je prepričan ustavni pravnik Andraž Teršek. "Ampak poudarjam – zaradi objektivne odškodninske odgovornosti države kot take, ker je bilo dokazano, da so bile v tem postopku tožniku očitno in grobo kršene človekove enostavne pravice. To je prvi vidik - objektivna odškodninska odgovornost države. Drugi vidik pa je vprašanje kazenske in solidarne odškodninske odgovornosti posameznih sodnikov in sodnic. To sta dve ločeni pravni vprašanji, ki potrebujeta tudi dva ločena pravna postopka."

Pa imata obe podlago za tožbo? "Stvarna podlaga je nedvomno izkazana, pri čemer bi si dovolil eno predvidevnje … Ne sme biti nikakršnega dvoma, da bo v prvem primeru objektivne odškodninske odgovornosti države tožnik uspel, ker mora uspeti. Ne vem, v kolikšnem znesku, a ta znesek mora biti znaten. Na drugi strani pa ne verjamem, da bomo začasa naših življenj doživeli katerikoli sodni postopek, v katerem bodo sodniki in sodnice sploh pripravljeni v kazenskem ali odškodninskem postopku izvajati dokaze o odgovornosti svojih cehovskih kolegov," je še ocenil Teršek.