Po podatkih finančno računovodske službe Okrajnega sodišča v Ljubljani je odvetniška družba Matoz danes sodišču nakazala 37.000 evrov, kolikor znaša denarna kazen za obsojenega Janeza Janšo. Ivan Črnkovič je sodišču nakazal 5.268,96 evrov. Toliko znašajo stroški kazenskega postopka, ki so zaenkrat pravnomočno odmerjeni le pri obsojenem Črnkoviču, medtem ko sta obsojena Janša in Tone Krkovič zoper njuno odmero stroškov vložila pritožbi, zato stroški pri njima še niso dokončno odmerjeni.
"Drugih plačil doslej nismo prejeli," sporočajo z okrajnega sodišča. Morebitne ostale prilive bodo v finančno računovodski službi še spremljali čez dan in medije obvestili tudi o morebitnih dodatnih nakazilih.
Danes se je namreč iztekel trimesečni rok, v katerem so morali obsojeni v zadevi Patria poravnati denarne kazni. Vsi trije morajo skladno s sodbo plačati po 37.000 evrov kazni.
Skupni stroški kazenskega postopka, ki predstavljajo stroške za tolmače in stroške za priče, znašajo 25.736,98 evrov in jih je sodišče obsojencem naložilo vsakemu v eni petini. Tem stroškom je treba prišteti še stroške za vročanje sodnih pisanj obsojencem, ki so različni za vsakega od obsojencev, in sicer znašajo 583,30 evrov za obsojenega Janšo, 121,56 evrov za obsojenega Črnkoviča in 455,73 evrov za obsojenega Krkoviča. Sklep, s katerim so bili ti stroški naloženi v plačilo obsojencem, še ni pravnomočen, zoper njega so že vložene pritožbe, še sporočajo s sodišča.
So pa v postopku nastali tudi stroški za delo sodišča, in ti so odmerjeni vsakemu izmed obsojencev kot sodna taksa, ki za postopek na prvi stopnji znaša 510 evrov in 85 evrov, za postopek na drugi stopnji pa 892 evrov.
Kaj se zgodi, če obsojeni v zadevi Patria ne plačajo kazni?
V primeru neplačila sledi postopek prisilne izterjave s strani finančno-računovodske službe sodišča. Če sredstev ne morejo izterjati, pa se obsojenim podaljša zaporna kazen.
Matoz: sodiščem očitamo kršenje ustavne pravice do nepristranskega sojenja
Janšev zagovornik Franci Matoz je na novinarski konferenci pojasnil, da je v soboto na sodišče vložil dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Dopolnitev se po njegovih navedbah nanaša na kršenje ustavne pravice do nepristranskega sojenja Janši v tej zadevi.
Takšno kršitev po Matozovih besedah očitajo sodiščem na vseh treh stopnjah – okrajnemu, višjemu in vrhovnemu. Dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je podal sedaj, ker se v tem času ni razjasnilo, ali bo predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša izločen iz postopka v zadevi Patria.
Matoz je na novinarski konferenci Obora 2014 tudi pojasnil, da je ustavno sodišče v odločitvi glede pritožbe Janše na sodbo v zadevi Patria zapisalo, da je treba vse morebitne kršitve človekovih pravic utemeljevati pred vrhovnim sodiščem.
Matoz je tudi spomnil na govor Masleše na dnevih slovenskega sodstva, v katerem je po Matozovem mnenju izrazil negativen odnos do Janše. Omenjeni govor je Matoz navajal tudi v zahtevi za izločitev Masleše iz postopka v zadevi Patria. Občna seja, na kateri bi morali vrhovni sodniki odločati o morebitni izločitvi Masleše, je bila 18. julija, a so bili zaradi vnaprej napovedanih odsotnosti nesklepčni. Nova občna seja še ni bila sklicana, so potrdili na vrhovnem sodišču.
KOMENTARJI (2186)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.