Janša: Sprave na žalost danes še ne bomo dosegli

"Sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa in v tem duhu je bila ustanovljena Slovenija," je dejal Borut Pahor.

Predsednik republike je v nagovoru spomnil na spravno mašo, ki je v Kočevskem rogu potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes. A po Pahorjevi oceni je kljub vsemu šlo za pomemben dogodek za slovenski narod.

Narodna pomiritev in sprava sta namreč postali "legitimno splošno stremljenje ljudi, za razliko od molka, ki je glede tega vladal skoraj pol stoletja". Poleg tega pa je spravno sporočilo tedanje maše samo nekaj mesecev po izvolitvi Demosove vlade in pol leta po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pozvalo k enotnosti naroda v tedanjih prelomnih trenutkih.

"Prav narodna enotnost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja, je bila sprava par excellence," je poudaril predsednik republike. Kot je pojasnil, je bila namreč dokaz, da Slovenci nismo obsojeni na razkol, temveč da zmoremo enotnost.

"Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev," je dejal Pahor. Je pa obenem pozval k temu, da se vživimo v bolečino drug drugega. "Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadene, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči samo na politične revolucionarje," je povedal.

Janša: Sprave še nekaj časa ne bo

Premier Janša je povedal, da je bil odpor proti kateremukoli zlu legitimen. "Zato spoštujemo vse posameznike, ki so odločili iz tega nagiba, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu, komunizmu," je dejal.

Spravo bomo po njegovih besedah dosegli, nekoč v prihodnosti, a danes na žalost šele ne. "Besede 'še premalo so jih pobili' ter klici in grožnje s smrtjo drugorazrednim so spet postali del našega vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nove normalnosti," je opozoril.

Tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane javno grozijo s smrtjo, je treba zato zelo jasno povedati: "Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo," je dodal.

Je pa tudi Janša izpostavil, da imamo Slovenci v svoji novejši zgodovini obdobje, ki nas je v zelo veliki meri poenotilo in združilo v plemenitem cilju. "Imamo vrednotno središče našega naroda, imamo sveti dan, ko si je slovenski narod edinokrat sodbo res pisal sam," je povedal in spomnil na plebiscit o slovenski samostojnosti. Pozval je, da tudi v prihodnje "postavljajmo v ospredje čas, ki nas je združeval".

Obletno spominsko maša za žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem rogu so tokrat pripravili ob roškem breznu pod Macesnovo gorico. V zadnjih letih opravljene raziskave namreč navajajo, da je največje grobišče v Rogu pobitih domobrancev brezno pod bližnjo Macesnovo gorico in ne brezno pod Krenom, kot so predvidevali doslej. Prav tako v breznu pod Krenom naj ne bi bilo Slovencev, so ugotovile terenske raziskave.

Slovesnost v Kočevskem rogu je zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa tokrat potekala v spremenjenih okoliščinah in ob bistveno manjši udeležbi kot sicer. Po prireditvi, ki se je je verjetno udeležilo okoli 100 ljudi, so se najvišji predstavniki države pogovorili še s tam prisotnimi svojci.

Pahor in Janša pa sta se nato odpravila v Smrečje pri Turjaku, kjer sta položila venca k spomeniku žrtvam NOB. Tam sta se poklonila partizanom in (vodilnim) aktivistom OF, ki so jih domobranci pripeljali iz ljubljanskih zaporov in pobili 4. maja 1945. Ob tem se je zbralo tudi nekaj protestnikov, ki so se kritično odzvali na odnos aktualnega predsednika vlade do NOB.