Janša sodbo vrhovnega sodišča označil za 'copy paste natolcevanja'

Prvak SDS in eden od obsojenih v zadevi Patria se je na sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, za zdaj odzval le z enim zapisom na Twitterju. "Za copy-paste natolcevanj iz prve sodbe sta Masleša in Žalikova potrebovala 5 mesecev prednostne obravnave," je zapisal.

Vrhovna sodnica Vesna Žalik je bila poročevalka v zadevi Patria, Branko Masleša pa je predsednik vrhovnega sodišča. Oba sta sodelovala v petčlanskem senatu, ki je odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti ne le Janše, pač pa tudi soobsojenih v zadevi Patria, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Ivana Črnkoviča. Zagovornik Janše Franci Matoz je sicer zahteval njuno izločitev iz postopka, a je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto to zavrnila. Žalikovi je Matoz očital zavlačevanje postopka.

Petčlanski senat vrhovnega sodišča, ki je obravnaval zadevo, v postopku ni ugotovil kršitev zakona iz člena zakona o kazenskem postopku, ki določa, v katerih primerih se lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Zahteve zagovornikov obsojencev so bile vložene tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno, še piše v 74 strani dolgi obrazložitvi sodbe, ki jo je sodišče odposlalo v četrtek. Obsojeni so dolžni plačati tudi po 1000 evrov sodne takse.

Gre Janša na ustavno sodišče?

Matoz sicer včeraj ni bil dosegljiv, zato ni jasno, ali je sodbo že prejel. Je pa pričakovati, da bo, tako kot Črnkovič in Krkovič, Janša pravico zdaj iskal na ustavnem sodišču. Vsi trije so namreč ves čas procesa zatrjevali, da je bil proces politično motiviran in so jim bile v postopku kršene pravice.

Zagovornik Črnkoviča Dejan Marković je tudi potrdil, da je danes prejel odločitev vrhovnega sodišča, prav tako je potrdil, da se zdaj nameravajo obrniti na ustavno sodišče. Kdaj točno bodo to storili, za zdaj še ni mogel napovedati, saj morajo sodbo vrhovnega sodišča, ki je precej obsežna, najprej preučiti. Predvideva pa, da bodo pritožbo lahko pripravili zelo hitro.

Ustavno pritožbo je že napovedal tudi zagovornik Toneta Krkoviča Jože Hribernik.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna, trojica je na to odločitev torej odgovorila z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vsi trije že prestajajo zaporne kazni. Janša jo je nastopil junija, Krkovič julija, Črnkovič pa konec oktobra.

Janša bo torej kmalu prestal petino dosojene kazni, kar pomeni, da bo morda dobil možnost izhodov. Prost izhod iz zavoda - ta se praviloma koristi doma – se sme obsojencu dodeliti največ petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur.

Janša ima na ustavnem sodišču tudi pritožbo na odvzem poslanskega mandata. DZ se je namreč seznanil s prenehanjem njegovega mandata na podlagi zakona o poslancih, ker je pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.