Janša s predstavniki univerz o vpisu v študijske programe

Predsednik vlade Janez Janša je, kot smo že poročali, namreč mnenja, da določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države. Zato se je tudi odločil za sklic posveta, so pojasnili v njegovem kabinetu.

Posvet, ki se bo začel ob 17. uri, bo potekal v Kongresnem centru Brdo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Vlada bi o razpisu za vpis v študijskem letu 2021/2022 sicer morala odločati že prejšnji teden, a na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa. Kot je takrat pojasnil Janša, je ministrstvo za izobraževanje gradivo namreč poslalo pred nekaj dnevi in ni bilo časa niti za to, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade.

DZ pa je v torek pri sprejemanju osmega protikoronskega paketa zavrnil dopolnilo dela opozicije, po katerem vlada več ne bi dajala soglasja k razpisu. Predlog je bil iz zakona črtan na predlog koalicijskih poslanskih skupin.

Odsotnost dolgoročnih projekcij otežuje snovanje študijskih programov

Tako univerze kot GZS pa že opozarjajo, da ni dolgoročnih projekcij, na podlagi katerih bi lahko ugotavljali, kakšne bodo potrebe trga dela čez več let, ko bodo nanj vstopili tisti, ki se danes vpisujejo na fakultete.

Na primorski univerzi že pri snovanju študijskih programov upoštevajo potrebe gospodarstva, trga dela in družbenega razvoja. Pri tem pa so, kot poudarjajo, nekoliko omejeni z dolgotrajnostjo postopkov, saj od zaznane potrebe do vpisa prvega študenta pretečejo približno tri leta, nato pa še vsaj tri leta, da zaključi študij. Zato je po njihovem mnenju pomembno, da svoj razvoj kot družba načrtujemo za vsaj desetletje vnaprej.

Razvoj študijskih programov je namreč dolgotrajen postopek, ki ga na primorski univerzi usklajujejo več let, zaključi pa se s podeljeno akreditacijo Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Z akreditacijo so tudi opredeljeni največje možno število razpisanih mest, pogoji izvajanja programa, vpisni pogoji in podobno. Med postopkom akreditacije pa agencija preveri tudi potrebe trga dela, potrebe in pričakovanja delodajalcev po zaposlovanju diplomantov in splošne razvojne trende, so navedli za STA. Univerza nato vsako leto razpiše mesta za vpis na tako akreditirane programe.

Da je postopek akreditacije novega študijskega programa obsežna naloga, meni tudi dekan ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete Boštjan Markoli. Kot je pojasnil, mora biti za odprtje novega programa oziroma smeri res prepoznana potreba, pa tudi veliko število kandidatov. Na fakulteti so ubrali lažjo pot in spremembam sledijo z dopolnjevanjem obstoječih programov z aktualnimi vsebinami, nezanimive programe pa opuščajo.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ima zelo podrobne napovedi za potrebe enega leta, za obdobje petih let, ko bodo prišli na trg dela diplomanti, ki bi se letos jeseni vpisali na študij, pa nimajo argumentirane strokovne napovedi. Tudi Zavod RS za zaposlovanje ima le enoletne napovedi deficitarnih kadrov. Obstajajo sicer napovedi po posameznih področjih, posebej za nekatera strateška razvojno-inovativna partnerstva, znano je tudi, katere poklice ocenjuje mednarodno poslovno okolje za perspektivne, a celovite slike, kot so pristavili za STA, žal nimajo.

Na GZS vsekakor podpirajo, da se predvsem na ljubljanski univerzi omogoči dodatno financiranje programov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in naravoslovno-tehničnih programov, saj je na teh programih interes za vpis večji, kot je razpisanih mest. Omejitve vpisa pa bi morali po mnenju zbornice podrobneje argumentirati z razvojnimi analizami.

"Če v naslednjih letih uvedemo kakovostnejšo dolgotrajno oskrbo, k čemur nas zavezujejo tudi cilji EU, potem bomo imeli tudi večje potrebe po družboslovnih in humanističnih poklicih," so ponazorili s primerom. Opozorili so tudi, da se na družboslovne in humanistične poklice v večini vpisujejo ženske, v nekaterih programih je njihov delež nad 80 odstotkov.

Je pa GZS že leta 2015 predstavila svoj model dolgoročnega napovedovanja potreb po kadrih in kompetencah, kot ga poznajo tudi v drugih državah. Ta model upošteva dolgoročne razvojne tehnološke in socialne trende. Nujnost tega je prepoznala tudi prejšnja vlada, ki je 29. avgusta 2019 sprejela sklep, s katerim posameznim ministrstvom nalaga izvedbo aktivnosti za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc. Žal do realizacije, kot so navedli, ni prišlo.

Na GZS so še navedli, da ta model napovedovanja uporabljajo v okviru strateško razvojnih in inovativnih partnerstev (SRIP) za področje razvojnih materialov, tovarn prihodnosti, hrane, krožnega gospodarstva in IKT horizontalne mreže.

Za celovit model napovedovanja pri načrtovanju kompetenc prihodnosti in temu ustrezne mreže izobraževalnih programov ter za nadaljnji razvoj Slovenije pa je po njihovem prepričanju nujno sodelovanje tako stroke in vlade kot gospodarstva.

V teku je sicer nacionalni sistem spremljanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov pod okriljem ministrstva za izobraževanje, ki se začel leta 2019. Rezultatov še ni, bodo pa na voljo predvidoma jeseni, so za STA povedali na ministrstvu.

V SMC pričakujejo, da bo vpis potekal "po ustaljeni praksi" 

V Strani modernega centra (SMC), kjer so poslanci glasovali za izbris 33. a člena v PKP 8, so pojasnili, da bo predlog sklepa o soglasju k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022 obravnavan na jutrišnji seji vlade. "Vlada, ki zagotavlja sistem financiranja visokega šolstva, se z vsebino razpisa seznani in brez soglasja visokošolskih zavodov števila vpisnih mest ne more spreminjati.  V SMC pričakujemo, da bosta sprejetje razpisa in kasnejši vpis potekala po ustaljeni praksi in v skladu s predpisanimi zakonskimi obveznostmi," so zapisali.