Predsednik SDS Janez Janša je na današnjem zaslišanju v tožbi, ki jo je vložil zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda in druge, dejal, da je škoda, ki mu jo je povzročila oddaja Resnica o Patrii, neizmerljiva. Pojasnil je, da mu je oddaja "spremenila življenje".
Po njegovih besedah od 1. septembra 2008, torej datuma predvajanja oddaje, ne mine dan, ko mu ne bi bilo treba dokazovati, da so bile obtožbe lažne. Poudaril je, da se v času takratne predvolilne kampanje kot predsednik vlade in predsednik SDS ni mogel ukvarjati z ničimer drugim kot odgovarjanjem na obtožbe.
Ocenil je tudi, da bi lahko njegova stranka, če te obtožbe ne bi objavili, na volitvah dobila vsaj za deset odstotkov več glasov. In ker so, kot je pojasnil, politične stranke financirane na podlagi števila glasov na volitvah, je tudi SDS utrpela finančno škodo. Po njegovih besedah so tako izgubili 4,5 milijona evrov.
Prav tako so ljudje izgubili zaupanje v institucije države, je menil, napaden pa da je bil tudi ugled Slovenije, saj naj bi jo v oddaji predstavili kot koruptivno državo.
Janša je še poudaril, da finska televizija YLE, ki je oddajo predvajala, do danes še ni objavila popravka in demantija, ki so ga sicer poslali v 24 urah po oddaji. To po njegovem mnenju kaže, da se je škoda povzročila namerno, iz tega pa, da ni mogoče izključiti niti političnega ozadja.
Janša je poleg Berglunda in YLE tožbo zaradi izjav v oddaji vložil tudi zoper nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja, tožbo pa obravnava ljubljansko okrožno sodišče. Na prejšnjem, sicer prvem naroku, sta tako Janša kot njegova odvetnica Nina Zidar Klemenčič opozorila, da finski novinar Magnus Berlgund dokazov sodišču ni predložil.
Brez zaslišanja toženih strank?
Švajgerjev odvetnik Stojan Zdolšek meni, da bo plačilo odškodnine zavrnjeno oz. da bo tožbeni zahtevek zavrnjen v celoti. Sodnik Matej Papler namreč želi, da bi zadevo zaključili že na naslednjem naroku, ki bo 11. novembra. In čeprav je pooblaščenec Magnusa Berglunda Andrej Kirm predlagal, da bi Berglunda zaslišali, se lahko zgodi, da sodnik tej zahtevi ne bo ugodil. Ker torej zaslišanj toženih strank verjetno ne bo, Zdolšek sklepa, da Janša ni izkazal škode.
Zdolšek je sicer danes povzel več dokumentov. Med njimi je omenil tudi dopis predstavnika Patrie za Slovenijo Reija Niittynena, v katerem piše, da so od slovenske vlade dobili neuraden nasvet, s katerim slovenskim podjetjem bi lahko sodelovali, ob tem pa omenja Rotis. Prav tako naj bi Niittynen na zaslišanju dejal, da je ideja, da se "Janševi stranki" plača določen prispevek, prišla iz Slovenije. Zdolšek je ob tem opozoril, da ne gre za iz konteksta vzete izjave, ampak za zadeve, ki kažejo "najmanj" na utemeljen sum kaznivega dejanja.
Spet o črki J
Janševa odvetnica Nina Zidar Klemenčič je odgovorila, da so v zvezi s temi listinami že večkrat pojasnili, da te ne dokazujejo ničesar, "kar bi bilo relevantno za konkretni postopek". Zdolšku je odgovoril tudi Janša, ki je dejal, da so hrvaški mediji v četrtek objavili obsežno dokumentacijo, iz katere izhaja, da za črko "J" ne stoji Janez Janša, ampak direktor nekega hrvaškega podjetja.
Vendar pa je Kirm po obravnavi novinarjem razložil, da je iz opravljenih zaslišanj na Finskem in tudi v Sloveniji ter Avstriji, razvidno, da so "akterji uporabljali več kratic". Zaslišani – gre predvsem za uslužbence finske Patrie – so tako po Kirmovih besedah pojasnili, da se kratice "J", "PMJ" in "JJ" v slovenskem delu posla nanaša na Janeza Janšo. Po njegovih besedah je namreč v spisu govora o več projektih, ki so sočasno potekali v različnih državah, vendar so "zelo očitno ločeni".
Kirm je še dodal, da iz dokumentov izhaja, da je Patria že več kot pet mesecev pred začetkom javnega razpisa nakupa osemkolesnikov v Sloveniji imela pripravljeno analizo politične situacije v Sloveniji, prav tako je poznala potek postopka javnega razpisa. Iz enega dokumenta po Kirmovih besedah tudi izhaja, da so v Patrii menili, da imajo "pokrit" tudi logističen oddelek na ministrstvu za obrambo, samo ministrstvo, kot tudi tedanjega premierja Janeza Janšo in njegovo stranko. Povedal je še, da so v spis vložili več kot 80 dokazov, ki "so dali Magnusu Berglundu sklepati, da trditve držijo".
KOMENTARJI (399)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.