Slovenija

Janša: Proračun je nepregleden

Ljubljana, 06. 04. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Premier Janša je ocenil stanje po končanem pregledu delovanja ministrstev in vladnih služb. Najšibkejša točka je proračun.

Predsednik vlade Janez Janše: Zadovoljen z mednarodniim položajem Slovenije in članstvom v EU in Nato.
Predsednik vlade Janez Janše: Zadovoljen z mednarodniim položajem Slovenije in članstvom v EU in Nato. FOTO: Dare Čekeliš

Predsednik vlade Janez Janša je podal splošno oceno stanja na ministrstvih in vladnih službah, ki ga je nasledila nova vlada. Kot osnovno pomanjkljivost je navedel pomanjkanje transparentnosti. Tako prejšnja vlada ni zapustila popolne bilance finančnega premoženja države, popolne in pregledne bilance nepremičnin v lasti države, ni bilo informacijskega sistema za spremljanje socialnih transferov, ni bilo pa tudi informacijske podpore za kadrovsko načrtovanje. "Za čisto sliko pri financah, kadrih in prostorskih pogojih za delo pa je temeljna osnova za racionalno in učinkovito upravljanje z državo," je poudaril Janša. Manjkajoče sisteme in evidence bo vlada zdaj vzpostavila.

Med dobrimi točkami v podedovanem stanju je predsednik vlade izpostavil, da je velik del pravnega sistema normativno in znaten del tudi dejansko usklajen s pravnim redom EU. Poleg tega pa je kot dobro poudaril tudi izpolnjevanje večjega dela maastrichtskih kriterijev, kar je potrebno za vstop v Evropsko monetarno unijo in prevzem evra. Dobri so tudi nastavki za elektronske upravne storitve in obetavni so začetki uvajanja poklicne vojske, meni Janša.

Med slabimi točkami je na področju gospodarstva omenil "relativno nepregleden proračun" s približno 70 milijardami tolarjev prevzetih obveznosti, za katere ni pokritja v letošnjem proračunu. Samo približno polovico tega bo možno ob rebalansu kriti z večjimi prihodki , sicer pa bo potrebno varčevanje in prerazporejanje.

Velike socialne razlike

Janša je omenil tudi velike socialne razlike, ki so bile med drugim povzročene z namerno dopuščenim divjim lastninjenjem in dopuščanjem monopolnih položajev nekaterih državnih podjetij. Trg delovne sile je tog, kar prispeva k večji brezposelnosti. Posledica takšnega stanja v gospodarstvu je tudi dejstvo, da obljubljene petodstotne gospodarske rasti, ki jo je prejšnja vlada obljubila za celo štiriletno mandatno obdobje, ni bilo ne le v povprečju štiriletnega obdobja, tudi v nobenem od štirih let je ni bilo. Janša je poudaril razkorak med obljubami v prejšnjem mandatu in dejanskim stanjem ob koncu mandata.

Zaostanki v državni upravi

Kar se tiče državne uprave, je Janša opozoril na veliko birokratiziranost, ki pogojuje tudi zaostanke. V državni upravi je zaposlenih okrog 35 tisoč ljudi, kar je "velika sila", ki pa je v veliki meri neizkoriščena. V zadnjih štirih letih je prišlo do velikega zaposlovanja, včasih pa tudi brez razlogov. Tako zaposlovanje pomeni tudi povišanje zneska za plače, opozarja Janša. Pravna država ne deluje učinkovito, zlasti ne v sodstvu, poleg tega pa je zaostankov veliko tudi na drugih področjih: tako je na finančnem ministrstvu za okrog 10 tisoč zaostankov, od tega sedem tisoč z davčnega področja, na notranjem ministrstvu pa naj bi bilo okrog osem tisoč nerešenih zadev. Janša je opozoril še na neracionalnost pri upravljanju z nepremičninami; preveč se plačuje za najemnine, nekaterih prostorov pa se ne uporablja, opozarja premier.

Janša opozoril na nerešene zadeve s Hrvaško

Janša je opozoril, da bo vlada še enkrat ocenila stanja po ministrstvih čez eno leto, saj vsega v treh mesecih ni bilo mogoče oceniti, poleg tega pa bodo takrat v vladi lahko tudi povedali, kaj so izboljšali.

Glede zunanjih zadev je Janša opozoril na nerešene zadeve s Hrvaško in tako zaostrene odnose, ki so jih nasledili po konfliktu tik pred jesenskimi volitvami. Nasledili so tudi slab sistem črpanja financ iz evropskih skladov ter nerešeno vprašanje ustreznega statusa in zaščite narodnih manjšin v drugih državah. V povezavi z odnosi s Hrvaško pa je Janša dodal, da v tem trenutku na ravni državnih sekretarjev poteka usklajevanje dogovora o izogibanju konfliktov in sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Ko bo oboje usklajeno, bo prišlo tudi do skupnega sestanka obeh vlad.