Žerjav in Erjavec proti predvolilni koaliciji s SDS

Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da si SDS želi oblikovanja predvolilne koalicije s strankami, s katerimi je sodeloval v minulem mandatu. To je bila po njegovih besedah tudi edina koalicija, ki je zdržala cel mandat. NSi je na sodelovanje pripravljen, DeSUS in SLS pa predvolilnih dogovorov ne bosta sklepala.

Takšni dogovori so po njegovih besedah vedno stvar več strank, pri čemer poudarja, da so njihove ponudbe znane, njihova vrata odprta in se ne bojijo sodelovanja s komer koli. Spomnil je še, da je SDS "ponudil sodelovanje tudi preko sedanjih ali nekdanjih političnih razmerij. Slišali ste arogantne zavrnitve tega sodelovanja, vendar to ni naš problem, ampak problem tistih, ki sodelovanje zavračajo."

SLS in DeSUS predlog zavračata, Nsi za

Toda dve od strank, ki so v minulem mandatu sodelovale s SDS - SLS in DeSUS, sklepanje predvolilnih koalicij zavračata.

V SLS so "glede na slabe izkušnje iz preteklosti (različna povezovanja)" trdno odločeni, da ne bodo sklepali nobenih predvolilnih dogovorov, temveč bodo na prihodnje parlamentarne volitve šli samostojno z volilnim programom, "ki bo dajal odgovore na ključna vprašanja današnje Slovenije", je navedel predsednik SLS Radovan Žerjav. Morebitne dogovore bodo v SLS sklepali šele po volitvah.

Morebitno povabilo Janše v predvolilno koalicijo bi zavrnil tudi DeSUS, je pojasnil prvak te stranke Karl Erjavec. Zatrdil je, da z Janšo nimajo takih pogovorov, prav tako v predvolilni strategiji nimajo nobenega načrta za vstopanje v kakršno koli predvolilno koalicijo.

Na volitvah bo DeSUS nastopil samostojno, pravi Erjavec, pri čemer "gremo na zmago". Po njegovih besedah bo imel program DeSUS svoje obraze, pripravljeni so tudi prevzeti odgovornost za vodenje države.

Medtem NSi upa na pripravljenost SDS in SLS za programsko sodelovanje. Predsednica NSi Ljudmila Novak je pobudo že naslovila na Janšo in Žerjava. "Stranke slovenske pomladi so tiste, ki lahko Slovenijo izpeljejo iz nastale politične in gospodarske krize ter krize vrednot," so prepričani v NSi. V stranki pozdravljajo zamisel skupine aktivnih državljanov o vodilih slovenske pomladi za zmago na naslednjih volitvah v DZ.

V SDS z nujnimi protikriznimi projekti

Strokovni svet SDS je v javno razpravo dal predlog programa razvoja Slovenije in programa nujnih protikriznih ukrepov. Predlogi programov vsebujejo politična izhodišča, predloge ustavnih sprememb, sistemske cilje in ukrepe ter kratkoročne protikrizne ukrepe, je pojasnil Janša.

Predlagajo med drugim štiri ustavne spremembe. Gre za omejitev deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu na 45 odstotkov, opredelitev lastnine tudi kot odgovornosti, uvedbo trajnostnega razvoja in podjetništva kot pomembnega dela vzgoje v šolah ter ustvarjanje pogojev za hitro praktično uporabo novih rešitev in dosežkov.

Turk: Razvoj mora biti enakomeren

Strokovni svet SDS je v predlog programa vključil več merljivih razvojnih ciljev, je pojasnil predsednik odbora za razvoj Žiga Turk. Prvi je ta, da se prebivalci Slovenije po kakovosti življenja uvrščajo v zgornjo polovico članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Drugi cilj je, da Slovenija v petih letih postane nadpovprečno razvita članica EU in se vrne na pot razvoja, ki je bil začrtan v strategiji razvoja Slovenije in pravi, da se moramo razvijati za tri odstotne točke hitreje od povprečja EU. Tretji cilj pa je ta, da naj bo razvoj enakomeren.

Med konkretnimi ukrepi, s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje, je nanizal izboljšanje poslovnega okolja, reformo pravne države in reformo trga dela, izboljšanje okolja za tuje neposredne investicije, večjo pozornost kreativnim industrijam, kar bi se pokazalo tudi v obliki posebnega direktorata za kreativne industrije.

Šircelj je kot ključno izpostavil konsolidacijo javnih financ in sanacijo bančnega sistema

Predsednik odbora za finance Andrej Šircelj je za področje financ izpostavil dva ključna sistemska predloga – konsolidacijo javnih financ in sanacijo bančnega sistema, predvsem bank v državni lasti, z namenom povečati financiranje gospodarstva. Pri javnofinančni konsolidaciji predlagajo zmanjšanje odhodkov javnega sektorja – že v letu 2012 bi se morali zmanjšati za 1,5 odstotka BDP, v naslednjih letih za 0,8 odstotka. To bi za leto 2012 pomenilo 550 milijonov evrov. To bi dosegli po eni strani z varčevanjem, po drugi pa s povečanjem konkurenčnosti gospodarstva, denimo z znižanjem davka od dohodka pravnih oseb za 10 odstotnih točk ter povečanjem olajšav za investiranje ter raziskave in razvoj.

Pri sanaciji bančnega sistema predlagajo oblikovanje slabe banke, na katero bi prenesli slabe kredite bank. Tako bi predvsem državne banke, ki imajo danes največji delež na bančnem trgu, oživile posojilno dejavnost. Predlagajo tudi lastniško prestrukturiranje – za državne banke naj bi se poiskalo lastnike, ki bodo z bankami znali upravljati, postavili odgovorno vodstvo in jih povedli – Šircelj je pri tem imel v mislih predvsem Novo Ljubljansko banko – do točke, ko bodo dobičkonosne in bodo širile poslovanje. Državni delež v bankah in podjetjih naj bi bil 25 odstotkov in eno delnico, toliko da bi država ohranila vpliv na strateške odločitve. Zavzemajo se tudi za takšno trošarinsko politiko, da bi bile cene bencina za 10 odstotkov nižje kot v najugodnejši sosednji državi.

Pospešitev infrastrukturnih projektov

Poleg tega v SDS predlagajo tudi zagon in pospešitev velikih državnih infrastrukturnih projektov, pri čemer podpirajo projekt izgradnje drugega bloka krške nuklearke ter dokončanje bloka 6 šoštanjske termoelektrarne. Zavzemajo se tudi za učinkovito črpanje evropskih sredstev, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotoviti njihovo transparentnost, povečanje dostopa do širokopasovnega omrežja, zamrznitev ustanavljanja novih in ukinjanje nepotrebnih javnih agencij ter zmanjšanje administrativnih bremen.

Predloge in pripombe strokovne in širše javnosti bodo zbirali na posebni spletni strani. Prispele predloge in pripombe bodo pretehtali in dokončen program ponudili volivkam in volivcem ob razpisu državnozborskih volitev.