Poravnava zaradi Resnice o Patrii ni uspela

Slaba tri leta po oddaji Resnica o Patrii, v kateri so takratnega premierja Janeza Janšo obtožili, da naj bi prejel podkupnino pri poslu s patriami, je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču prvi narok civilne tožbe.

Nekdanji predsednik vlade zahteva umik izjav in skupno 1,5 milijona evrov odškodnine od toženih, finskega novinarja Magnusa Berglunda, finske televizije YLE, nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja. Slednja sta nastopila v dokumentarnem filmu, predvajanem na YLE.

Po besedah Andreja Kirma iz odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, ki zastopa Berglunda in YLE, poravnava na prvem naroku ni uspela. Vpleteni so v spis vložili dokaze. Kirm je podal predlog, da se vloži dokumente iz slovenskega in finskega kazenskega spisa, ki naj bi tudi vsebovali črko "J", na podlagi katerih je Berglund podal navedbe v oddaji Resnica o Patrii, je povedal za 24ur.com.

Berglund se je za zdaj odločil za zaščito svojih novinarskih virov, kar je tudi njegova pravica. Zato jih niso razkrili. Ob zaslišanju Berglunda bo verjetno slišati še več o tem, s kakšnimi dokazi je razpolagal, napoveduje Kirm. Dodal je, da je vsak dokument sicer stvar interpretacije in da Berglund seveda ni sam videl, kako se izroča kovček z denarjem. Samo dejstvo, da je bil obtožni predlog vložen zoper Janšo, po Kirmovi oceni "tudi nekaj pove".

Janša: Na sodišče ni bilo ne Berglunda ne dokazov

Janša in njegova odvetnica Zidar Klemenčičeva sta po današnjem naroku poudarila, da Berlgund sodišču ni predložil dokazov. Janša je po naroku, ki se je zaključil v slabih dveh urah, dejal, "da smo tri leta poslušali, da dokazi obstajajo in da jih bodo predložili, ko bo prišlo do obravnave na sodišču. A danes na sodišče ni bilo ne Berglunda ne dokazov". Zidar Klemenčičeva ga je dopolnila, da je bil danes zadnji dan za vložitev dokazov, pozneje pa se jih ne bo moglo več vlagati. "Dokazov torej ni," je izpostavila.

Janša je toženim po današnji obravnavi očital, da se medsebojno obtožujejo in prelagajo krivdo eden na drugega. Berglundov odvetnik namreč, kot pojasnjuje Janša, trdi, da je Berglund zaključek v oddaji naredil kot logično posledico tega, kar je prikazano v oddaji in kar so povedali tisti, ki so v oddaji sodelovali. Ostali toženi pa po Janševih besedah pojasnjujejo, da niso trdili, da bi on bil vpleten v korupcijo, in da so to bila le njihova mnenja.

Kirm: Patria ga ni tožila

Kirm je med narokom izpostavil, da ima Berglund za seboj 15 let izkušenj v preiskovalnem novinarstvu ter da do zdaj še ni bil tožen. Prav tako je izpostavil, da je za oddajo Resnica o Patrii prejel nagrado koura za najboljšo aktualno zgodbo. Oddaja se je po Kirmovih besedah osredotočila na koruptivno poslovanje v Patrii, vendar podjetje Patria Berglunda ni nikoli tožilo.

Obe strani sta na današnjem naroku sicer predlagali priče. Tožena stranka želi, da na sodišče povabijo predsednika parlamentarne preiskovalne komisije za Patrio v prejšnjem mandatu Milana M. Cvikla, nekdanjega predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa ter notranjega ministra v času Janševe vlade Dragutina Mateja. Toženi pa predlagajo zaslišanje Stanislava Ficka in Marjana Erhatiča, ki sta zasedala visoke položaje v policiji.

Film predvajali pred volitvami

Dokumentarni film Resnica o Patrii, ki je v Sloveniji sprožil burne odzive, so predvajali septembra 2008, le nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami. Janša je že dan po objavi oddaje zatrdil, da so navedbe v finski oddaji čista laž in konstrukt ter da ni naključje, da so se pojavile v predvolilnem času. Zato je odvetnica Nina Zidar Klemenčič v Janševem imenu vložila tožbo na civilni oddelek novomeškega okrožnega sodišča, a novomeško sodišče se je maja lani izreklo za krajevno nepristojno in primer odstopilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču.

Na tak sklep sta se pritožila Janševa odvetnica Zidar Klemenčičeva in tudi Kirm, odvetnik Fincev. Medtem ko je prva vztrajala pri krajevni pristojnosti novomeškega sodišča, je Kirm menil, da bi moralo v skladu z evropskimi pravili o primeru odločati finsko sodišče, ker je bila Resnica o Patrii pripravljena in prvič predvajana na Finskem. Zidar Klemenčičeva je nasprotovala, češ da se mora tožba reševati v Sloveniji, kjer je bila predvajana oddaja in kjer so za Janšo tudi nastale posledice – poseg v čast in dobro ime. Višje sodišče je vse pritožbe zavrnilo.