Evropska komisija bo pozitivno oceno slovenskega nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) zelo verjetno sporočila ob obisku v Sloveniji 1. julija, je povedal predsednik vlade Janez Janša ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju.
Vse formalne potrditve komisije so sicer vezane na obisk predsednice Ursule von der Leyen v državah, v primeru Slovenije pa na obisk komisije v okviru začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU, je pojasnil premier.
Po pozitivni oceni komisije morajo načrt potrditi članice EU, praviloma v štirih tednih. Potrditev prvih načrtov se pričakuje sredi julija, na prvem zasedanju finančnih ministrov EU pod slovenskim predsedstvom.
Ko gre za odločitve, ki jih mora sprejeti Svet EU, torej članice, so po Janševih besedah nekatere stvari še odprte, a ne v povezavi s Slovenijo, temveč nasploh v povezavi z viri.
Za zdaj ni jasno, kdaj lahko prve članice pričakujejo sredstva za okrevanje. Komisija si je na finančnih trgih doslej z izdajo prve, desetletne obveznice izposodila 20 milijard evrov. V Bruslju so prva sredstva za članice z ustreznimi načrti napovedovali v juliju.
Komisija je doslej pozitivno ocenila načrte 12 članic. Slovenija, ki je načrt oddala konec aprila, je med petimi članicami, ki so prosile za podaljšanje dvomesečnega roka za ocenjevanje. V slovenskem primeru so rok podaljšali za dva tedna.
Janša je v povezavi s tem izpostavil neformalni dogovor, da so prve na vrsti tiste države, ki so bile lani najbolj prizadete oziroma kjer turizem predstavlja velik delež bruto domačega proizvoda (BDP). "Slovenije hvala bogu lani ni bilo med njimi," je dejal.
Voditelji naj bi Evropsko komisijo in Svet EU danes sicer spodbudili k napredku v povezavi z nacionalnimi načrti za okrevanje, tako da bodo lahko članice v celoti izkoristile evropska sredstva, predvidena v ta namen. Izpostavili naj bi tudi pomen doslednega in pravočasnega izvajanja načrtov.
'Slovenija bo imenovala delegirana tožilca takoj, ko bo postopek zaključen'
Slovenija bo imenovala svoja delegirana tožilca v okviru evropskega javnega tožilstva (EPPO) takoj, ko bo postopek zaključen v skladu z nacionalno zakonodajo. Slovenija se ne umika iz tega procesa. Smo pa dolžni izpeljati postopek, ki bo vodotesen, pa je slovenski premier danes še dejal v Bruslju.
Kot je pojasnil, "smo dolžni izpeljati postopek, ki bo vodotesen, in mislim, da je bolj pomembno to, da je iz tega postopka odpravljen vsak sum dvoma, kot da bi hiteli".
Ob tem je spomnil, da "nimamo samo evropskega tožilstva za zaščito zakonitosti uporabe evropskih sredstev". "Vsa tožilstva so dolžna to zagotavljati, tudi v tistih državah, ki v tem mehanizmu sploh ne sodelujejo," je dejal Janša.
Od 22 sodelujočih držav do 1. junija, ko je evropsko tožilstvo začelo delovati, ob Finski evropskih delegiranih tožilcev ni imenovala le še Slovenija. Finska je medtem z EPPO že dosegla dogovor glede imenovanja svojih tožilcev. Slovenska vlada pa se je konec maja odločila za razveljavitev razpisa in razpis novega.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v četrtek znova izrazil zaskrbljenost, ker Slovenija dveh delegiranih tožilcev še ni uspela imenovati. Kot je dejal, je glede tega že pisal novemu ministru za pravosodje Marjanu Dikaučiču ter mu izrazil svoje pomisleke in zahteval pojasnila.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.