Spremembe pomorskega zakona je vlada pripravila in bodo v kratkem dane v parlamentarno proceduro, je na današnji novinarski konferenci pojasnil izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Spremembe zakonika bodo tako v kratkem vložene, vendar ni potrebe po neznanskem hitenju, saj enostranske razglasitve kateregakoli od pasov na morju na podlagi spremenjenega pomorskega zakona LDS ne bo podprla, pojasnjuje Biščak in dodaja, da si ne želijo privoščiti enake poteze, kot jo je storila Hrvaška. "Vlada je izbrala politiko multilateralnih pogovorov in iskanja soglasja s preostalimi članicami EU, še posebej pa iskanja soglasja z državami ob Jadranskem morju." LDS namreč upa, da bo v okviru teh pogovorov mogoče najti rešitve, na katere bo pristala tudi Hrvaška.
Spremembe pomorskega zakona sta pripravili prometno in zunanje ministrstvo, je dodal Biščak in na novinarsko vprašanje še pojasnil, da zakon ne določa teritorialnih vod, ampak pravne podlage za razglasitev posameznih con, ki jih po mednarodnem pravu vsaka država, ki ima izhod na odprto morje, lahko razglasi.
SDS: Slovenija bi morala opredeliti teritorialno morje
Že dopoldan je na novinarski konferenci SDS predstavila pobudo za spremembo pomorskega zakonika, s čimer bi Slovenija opredelila svoje teritorialno morje, dostop do odprtega morja ter določila pogoje za razglasitev izključne gospodarske cone (EEZ). S spremembo pomorskega zakonika bi Slovenija odgovorila na hrvaško razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC). Kot je dejal predsednik SDS Janez Janša, bi morali dopolniti tisti del pomorskega zakonika, ki govori o suverenosti Republike Slovenije. Kot je pojasnil, bi morala Slovenija v zakoniku že zdavnaj opredeliti svoje teritorialno morje in določiti EEZ, stvar politične odločitve pa je, ali bi takšno cono tudi razglasili.
Ob tem je Janša poudaril, da bi morala Slovenija uzakoniti tudi pravico do epikontinentalnega pasu, ki jo je nasledila od nekdanje Jugoslavije. Slovenija ni nikoli opredelila svojega teritorialnega morja, saj se je ves čas zanašala na sklenitev meddržavnega sporazuma o meji. Čeprav je sprejela več kot 900 členov dolg pomorski zakonik, pa teh vprašanj v njem ni določila, je opozoril. Po Janševih besedah je Hrvaška z razglasitvijo ERC z elementi EEZ dokončno pokopala vse dosedanje dogovore o določitvi meje. Na to pa bi se Slovenija po njegovem mnenju morala odzvati s spremembo pomorskega zakonika, v katerem bi uzakonila svoje teritorialno morje.
Potočnik: Slovenija se mora odzvati premišljeno
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik pa je poudaril, da "se mora Slovenija na prenagljeno in nekonstruktivno potezo Hrvaške, ki je povzročila razočarane odzive pri nas in v EU, odzvati premišljeno oz. na način, ki smo ga sami ves čas pričakovali od naše sosede". Po ministrovih besedah Slovenija sodeluje z državami članicami EU in ostalimi državami Sredozemlja pri iskanju skupnih rešitev glede ribolovne ureditve in ekološke zaščite Sredozemlja, ki naj bi jih sprejeli v okviru beneške konference. Po ministrovih navedbah Slovenija sicer podpira Hrvaško v njenih prizadevanjih za skorajšnje članstvo v EU, vendar pa Hrvaška s svojo potezo ne sledi v EU uveljavljenem modelu reševanja problemov z dogovorom, ki ga je Unija poskusila doseči ravno z beneško konferenco.
Na vprašanje, ali je opredelitev teritorialnega morja potrebna s strani Slovenije, je Potočnik poudaril, da je o tem treba razmisliti. "Nisem rekel, da ni potrebna, ampak menim, da jo je treba domisliti v kontekstu zadev, ki so se zgodile od sprejetja pomorskega zakonika do danes. Ne izključujem tudi teh možnosti," je dodal minister.
But: Razglasitev enostranska in nesprejemljiva
Hrvaška razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranskem morju je enostranska in nesprejemljiva, saj ogroža slovenske interese na področju prostega ribolova v mednarodnem morju in področju varstva okolja v Jadranu, je na današnji novinarski konferenci pojasnil kmetijski minister Franc But in napovedal nekatere povračilne ukrepe, kot je dosledno izvajanje maloobmejnega sporazuma in sporazuma o ribolovu iz leta 1994.
Posledice hrvaške odločitve so s stališča slovenskega ribištva sicer zaenkrat še nejasne in nepredvidljive, je dejal minister in poudaril, da si je Hrvaška s takšnim neevropskim ravnanjem z veliko verjetnostjo za nekaj let odmaknila vstop v EU.
Na kmetijskem ministrstvu tako obžalujejo, da se je Hrvaška odločila za enostransko in predvolilno obarvano razglasitev ERC, ki ni bila predhodno usklajena z vsemi jadranskimi državami. Slovenija se je sicer zavzemala za skupen dogovor glede reševanja vprašanja ribolova v Jadranskem morju. Prav zato se je minister But o tem večkrat pogovarjal s predstavniki italijanskega kmetijskega ministrstva in evropskim komisarjem za kmetijstvo Franzem Fischlerjem.
EU bo sprejela deklaracijo o Hrvaški
Slovenija in Italija imata glede hrvaške odločitve o razglasitvi ERC povsem enako stališče, sta po pogovorih v Rimu potrdila slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov italijanski kolega Franco Frattini. Ministra sta se med pogovorom, ki mu je prisostvoval tudi vodja direkcije za evropske zadeve italijanskega zunanjega ministrstva Paolo Pucci de Benisichi, dogovorila, da bo svet EU za splošne zadeve in zunanje odnose 13. oktobra v Luksemburgu sprejel deklaracijo, ki bo Hrvaški poslala signal, naj upošteva načelo multilateralnosti in spoštuje evropska merila sodelovanja. Kot je poudaril Rupel, mora v Jadranu prevladati politika vključevanja in ne izključevanja, torej je treba morje obravnavati kot celoto in ne po načelu ekskluzivnih območij.
Za vsa vprašanja, povezana z Jadranskim morjem, bodo v prihodnjih tednih oblikovali posebno subregionalno omizje, v katerem naj bi sodelovale vse jadranske države (Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija in Grčija). Omizje bo delovalo multilateralno in multidisciplinarno, kar pomeni, da se bo vanj vključilo več ministrstev - Rupel je omenil okoljsko, kmetijsko in prometno. Subregionalno omizje bo začelo z delom po konferenci o ribištvu v Sredozemlju, ki bo v Benetkah 24. novembra.
Slovenski zunanji minister je še dodal, da je Hrvaška z napovedjo razglasitve zaščitne cone prevzela zelo veliko odgovornost in da bo treba vložiti veliko naporov, da naša sosednja država ne uresniči namere, ki je posledica odločitve sabora.
Mesić: ERC ne škoduje Sloveniji
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za hrvaški radio dejal, da petkova odločitev hrvaškega sabora o razglasitvi ERC "ne škoduje niti Italiji niti Sloveniji, prav gotovo pa koristi zaščiti Jadrana". "Pogovarjamo se lahko, a odločajo lahko le tisti, ki imajo za to pravico po mednarodnih konvencijah," je še dejal Mesić, ki je izrazil prepričanje, da razglasitev ERC ne bo upočasnila vstopa Hrvaške v EU, bi pa lahko malo upočasnila ratifikacijo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju Hrvaške EU. Na vprašanje, zakaj EU posredno nasprotuje hrvaški razglasitvi ERC, je Mesić pojasnil, da si Unija želi konsenza. "Prejeli smo politična mnenja o tem, a ne tudi obvezujočega mnenja," je dejal.
MZZ: Hrvaška je prejudicirala mejo na morju
Na dan razglasitve ERC, ki bo začela veljati čez eno leto, je slovensko zunanje ministrstvo v noti že protestiralo proti hrvaški odločitvi, saj meni, da je v nasprotju z mednarodnopravno obveznostjo Hrvaške vzdržati se vseh ravnanj, ki onemogočajo dokončno uveljavitev sporazumne rešitve meje na morju med državama. Po mnenju MZZ je Hrvaška s takšno odločitvijo prejudicirala tudi dokončno uveljavitev meje na morju med državama ter posegla tudi na območje, v katerem ima suverenost ter suverene pravice Slovenija.
Hrvaška se uradno na noto še ni odzvala, je pa namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović v izjavi za nedeljski Vjesnik izrazil pripravljenost Zagreba na reševanje vprašanje morske meje s Slovenijo, kot tudi na uskladitev ukrepov za zaščito Jadrana s sosedami. Napovedal je tudi, da bo hrvaški premier Ivica Račan kmalu pisal slovenskemu premieru Antonu Ropu.
