Predsednik vlade Janez Janša je opozoril, da glede dogodkov med drugo svetovno vojno in takoj po njej obstajajo različna gledanja, vendar pa po njegovem mnenju glede tega v demokratični družbi ne bi smelo biti težav. Tako kot smo politično in idejno različni, bodimo taki tudi glede različnih pogledov na preteklost, je dejal.
Še posebej glede dogodkov med in takoj po drugi svetovni vojni obstajajo in bodo obstajala različna gledanja, je dejal Janša. "Vendar pa glede tega v demokratični družbi ne bi smelo biti težav. Tako kot smo politično in idejno različni, demokratični, dopuščamo razlike, bodimo taki tudi glede različnih pogledov na preteklost. Drugih rešitev ni. Očitno se bomo morali s tem navaditi živeti. Tako kot številni drugi narodi tudi mi ne bomo nikoli našli enotnosti v tisti preteklosti, ki nas je delila, ampak kvečjemu v tisti, ki nas je združevala, predvsem pa v sedanjosti in prihodnosti," meni Janša.
"Ta vojna je zaznamovala svet, močno v vseh pogledih vplivala na življenje v vseh 60 letih od svojega konca ter med ljudi vnesla delitve, ki marsikje še vedno niso presežene," je omenil. "Na globalni ravni so bile stvari bolj ali manj jasno razdeljene, dobro in zlo bolj ali manj jasno opredeljeno," je dejal. "A na ravni posameznika in osebnih človeških usod vojna ni le delila, ampak je ponekod tudi pomešala strani, pomešala dobro in zlo do nerazpoznavnosti in mnogim posameznikom ni pustila nikakršne dobre izbire. Aroganca nekaterih, ki danes na obeh polih totalitarnih skrajnosti z veliko lahkoto govorijo o krutih usodah posameznikov ali celo opravičujejo zločine proti človeštvu, je zato cinična in za prihodnost nevarna," je še dejal Janša.
Slavnostna seja Državnega zbora
Kot je dejal slavnostni govornik, podpredsednik DZ Vasja Klavora, nas šestdesetletnica konca druge svetovne vojne vodi k vnovičnemu in treznemu razmisleku o naši polpretekli zgodovini. Klavora se je zato vprašal, ali je vloga slovenskega partizanskega boja potrebna temeljite revizije ali pa je revizija "naravnana le tako, da ustreže trenutku". Dogodki v slovenski zgodovini so prispevali k edinstvenemu in zgodovinskemu dejanju slovenskega naroda, "ko smo končno lahko uresničili naše sanje in zaživeli v samostojni slovenski državi". Zato moramo Slovenci po besedah Klavore pošteno in spoštljivo ovrednotiti vse svetle strani naše zgodovine.
Položili vence v oskrunjenem parku
Predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik in bivši predsednik republike Milan Kučan sta ob dnevu zmage nad nacifašizmom v spremstvu predstavnikov novogoriške občine obiskala spominski park NOB na Trnovem, ki so ga neznanci oskrunili v noči s 26. na 27. april.
Janez Stanovnik je po položitvi venca zbranim povedal, da se danes cel svet zaveda dejstva, da se je pred 60. leti spremenil tok zgodovine. O nedavni mazaški akciji v spominskem parku ni izgubljal besed. Izrazil je le prepričanje, "da nas bo z vsako tako akcijo več" ter s tem med zbranimi požel aplavz.
Bivši predsednik republike Milan Kučan je uvodoma povedal, da se je krajše slovesnosti udeležil kot častni občan Nove Gorica. "Kdor umaže tako svet kraj, kot je ta Spominski park NOB, stori najbolj nizkotno dejanje," je povedal Kučan in izrazil prepričanje, da protesti na ravni države niso dovolj. "Potruditi bi se morali za to, da se jasno razloži, kaj to pomeni, in to tudi onkraj meje," je še dodal bivši predsednik in nadaljeval z izjavo, da kdor ne spoštuje svojih spomenikov, ne more izraziti ogorčenja ob takšnem ravnanju. Ob zaključku govora je zbranim v Spominskem parku NOB čestital ob dnevu zmage, kasneje pa si je skupaj s Stanovnikom ogledal celoten Spominski park, v katerem so v kamnite plošče vklesana imena 2300 padlih borcev NOB.
9. maja 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske, že ob 5. uri zjutraj sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na ljubljanskem gradu oznanili, da je konec štiriletne okupacije, kasneje pa se je prvič oglasila tudi kukavica radia Svobodna Ljubljana. "Bil je čudovit majski dan, ko je okupacijska vojska zbežala in so vanjo vkorakale slovenske partizanske enote - ne brez hudih bojev, toda na koncu ob tolikšnem navdušenju prebivalstva, prepevanju, vriskanju in vihanju zastav, da česa takšnega mesto v vsej tisočletni zgodovini še ni doživelo. Z balkona stare univerze je prva, pravkar ustanovljena vlada pozdravila zbrano množico in ona njo: na današnjem Kongresnem trgu, v parku Zvezda, se je zbralo vse mesto. Ljudje so se objemali, jokali od sreče in žalosti za vsemi, ki jih je pomorila vojna," je zapisano v knjigi Ljubljana, avtorja Matjaža Kmecla iz leta 1987.
Italijanski okupator je Ljubljano zavzel 11. aprila 1941. Februarja naslednje leto so mesto ogradili s 34 kilometrov dolgim žičnim obročem, ponoči razsvetljenim z žarometi, varovanim z 69 bunkerji, z redkimi prehodi, na katerih je bilo treba predložiti posebno legitimacijo. Po koncu vojne so žično ograjo odstranili, po črti nekdanje žične ograje pa zgradili posebno pot, namenjeno sprehajalcem in športnim rekreativcem.
