Janša o Vizjaku: V zadevi, o kateri govorite, davki niso bili osnovni problem

Bolj pragmatičen in tudi nebirokratski pristop k področju davkov je po besedah predsednika vlade Janeza Janše rodil tudi konkretne rezultate. V prvih devetih mesecih letos se je iz davkov v skupno blagajno nabralo le slabo milijardo manj kot v celotnem lanskem letu.

"Kar pomeni, da bomo ob koncu leta, če ne bo kakšnih hudih negativnih presenečenj v smislu zaostrovanja epidemije, bistveno presegli davčni izplen iz lanskega leta in to brez tega, da bi davke dvigali," je dejal.

Osnovni interes je, da imamo visoko gospodarsko rast, visoko dodano vrednost, visoko zaposlenost, da čim več ustvarimo, je pojasnil in dodal, da če več ustvarimo, potem lahko tudi z nižjimi davčnimi stopnjami v skupne blagajne naberemo več tudi za skupne potrebe.

"To je cilj, ki smo ga zasledovali v vseh vladah, ki sem jih jaz vodil in se je vedno izkazalo, da je to pač prava pot, ne samo pri nas, tudi povsod drugod. Če vam pa gospodarska rast pada in se ustvarja manj, lahko davke dvigujete v nedogled, kot se je to dogajalo v nekih bivših sistemih, na koncu tudi z zelo visokimi davčnimi stopnjami od majhne vsote ne naberete veliko. Tako da je popolnoma jasno, kaj je temeljni smoter davčne politike, ki jo vodi ta vlada," je dejal Janša v odgovoru na vprašanje poslanca SAB Marka Bandellija.

Bandellija je namreč zanimal pogled predsednika vlade na plačevanje davkov, predvsem pa na tiste, ki davkov ne plačujejo, ki se temu izogibajo in kljub temu koristijo vse dobrobiti plačanih davkov od drugih.

Pri tem je izpostavil besede ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, izrečene pred 14 leti, ko je bil minister za gospodarstvo, v pogovoru s podjetnikom Bojanom Petanom, da je plačevanje davkov za njega neumno.

"A se zavedamo, kakšno sporočilo je ta človek dal. Ne samo to, on je poleg tega celo gospodarstvenika prepričeval, da naj ne plača davkov državi, ker to res ni potrebno v času, ko je bil minister za gospodarstvo. Povejte vi meni, predsednik, kakšno je to sporočilo naši državi, ko se trudimo vsi tukaj, da bi davke redno in regularno plačevali, ker vemo sami, kaj to prinaša za seboj," je poudaril Bandelli.

Janša, kot je poudaril v odgovoru, ne podpira pozivov k izogibanju plačevanja davkov. "Seveda pa v zadevi, o kateri govorite, davki niso bili osnovni problem," je dejal.

Petan je sicer po Janševih besedah davke, kolikor ve, plačeval, je pa naredil v slovenskih financah za več kot 100 milijonov, celo o 200 milijonih se govori, luknje, ki so jih morali ostali davkoplačevalci pokriti. "To je problem. In je še vedno ugleden gospodarstvenik, nobenega postopka, nič se ne dogaja, vsi se ukvarjate z eno izjavo ministra, ki seveda ni bila primerna, ampak je bila izrečena pred 14 leti in ni z ničemer vplivala na pobiranje davkov v Sloveniji," je še dejal Janša.

"Snežič ni moj svetovalec"

Poslanec Levice Matej T. Vatovec (Levica), ki je postavil vprašanje, je premierja Janeza Janšo spomnil, da se je SDS, ko je sedela v opozicijskih klopeh, postavljala kot branik pred korupcijo, kot tista, ki bo počistila s korupcijo v tej deželi.

"Bili ste zelo glasni glede tega, kako je drugi tir potencialno koruptivna zadeva, šli ste z vsemi topovi nad poslanca, ki je ukradel sendvič, grmeli ste proti švedskemu vodstvu slabe banke, zgražali ste se nad ministri, Cerarjevo ministrico, ki si je izplačevala dodatke za pripravljenost in tako naprej. Opozarjali ste na koruptivne afere in se predstavljali kot tisti, ki boste to, ko boste enkrat na oblasti, počistili," je navedel in ocenil, da je delovanje Janševe vlade pokazalo nekaj popolnoma nasprotnega.

Poslanec Levice je ocenil, da je Janševa vlada prestreljena s korupcijo. Pri tem je izpostavil Roka Snežiča, Janševega sojetnika na Dobu, obsojenega zaradi davčnih utaj in ki državi dolguje več kot milijon evrov davčnega dolga. V aferi okoli kadrovanja v Gen-I se je izkazalo, da je očitno Snežič tudi še vedno glavni kadrovik te vlade, je dejal.

Janši je očital, da tolerira ministre, ki govorijo o tem, kako bodo "sodnikom trli jajca", tudi na splošno ni nobenega ministra v tej vladi, ki ne bi imel na grbi kakšne afere ali pa vsaj kršil zakonov. Premier Janša je v odgovoru poudaril, da Snežič ni ne njegov ne vladni davčni svetovalec, nikoli tudi niso nasprotovali švedskim strokovnjakom v Družba za upravljanje terjatev bank.

"Kar se tiče pa mafijskega upravljanja z državo, vam lahko veliko povem, kajti to, kar so danes osrednje težave te države izhaja namreč iz tega, da v tej državi udbomafija ali, kot je to v zadnjem času nov uveljavljen termin, vzporedni mehanizem brez volitev in brez legitimitete obvladuje velike dele sistemov in podsistemov," je povedal.

Pri tem je izpostavil, da se je v novejšem času razrezalo 90 odstotkov državnih arhivov, razorožilo slovensko teritorialno obrambo, privatiziralo 100.000 stanovanj v državni lasti, vključno s hišami v Murglah, zamenjalo vilo v državni lasti za drugo vilo v državni lasti in se jo vpisalo kot svojo lastnino in se zdaj govori, da je bilo to vse v redu. "Celo sodišče, ki domuje na istem naslovu kot politična stranka, ki je lastnica kot da te vile, to potrdi," je dodal.

Po njegovih besedah se je privatiziralo vse osrednje tiskane medije, dvakrat so "tovariši bankrotirali banke v državni lasti, pa nihče ni odgovarjal", v letih 2009 in 2010 je bilo v največji državni banki ob mižanju in kimanju državnih oblasti v času, ko je bila neka druga vlada, opranih 1,7 milijarde dolarjev iranskega denarja in pristojne institucije še danes niso obtožile nikogar.

"Po mnenju strokovnjakov iz tega posla je bilo izplačanih za 300 milijonov dolarjev prav iz provizij in tukaj iščete korupcijo, ne pri sendvičih in ne vem čem. Da ne govorim o tem, kako se je v tem času v vseh sistemih pokadrovalo vse, kar se je dalo. V sodstvu, tožilstvu, Policiji, šolstvu, diplomaciji, socialnih zavodih, javnih podjetjih, nadzornih agencijah, in to po načelu negativne kadrovske selekcije. In zato imamo danes veliko družbenih podsistemov, ki jih obvladujejo vzporedni mehanizmi oziroma, kot pravite, mafija in korupcija," je sklenil Janša.

Premier je med drugim ustavno sodišče pozval, naj odloči v zadevi, ki se nanaša na uvajanje pogoja PC (preboleli, cepljeni) v državni upravi. Sodišče je namreč septembra zadržalo izvajanje določb odloka, ki je to določal, je odgovoril na ustno poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS), ki jo je zanimalo njegovo stališče o ukrepih proti covidu-19.

Vlada po njegovih besedah vsak dan obravnava razmere, povezane z epidemijo covida-19, in sprejema ukrepe za zajezitev epidemije. Dodatni ukrepi bodo zagotovo potrebni, kako radikalni bodo, pa je odvisno od tega, kako se bodo uveljavljali že sprejeti ukrepi. Sprejeti ukrepi na nekaterih področjih delujejo. Zlasti se je povečal interes za cepljenje proti covidu-19. V zadnjih desetih dneh so številke podobne, kot smo jih beležili septembra, je dejal.

'Prizadevali si bomo, da bodo sredstva za popravo krivic upokojencem zagotovljena'

Janša je v odgovoru na vprašanje Branka Simonoviča iz DeSUS na seji DZ dejal, da si bo vlada prizadevala, da bo predlog novele, s katero želi DeSUS dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence, pravočasno sprejet in da bodo sredstva zagotovljena. Po predlogu bi se pokojnine decembra uskladile za 3,5 odstotka.

Vendar je Janša spomnil na navedbe pokojninskega zavoda. V skladu z njimi bo namen predloga dosežen, če se bodo uskladile pokojnine tistim, ki so se upokojili do vključno leta 2011. Niso namreč vsi upokojenci še vedno oškodovani v višini 3,5 odstotka. Upokojeni do vključno leta 2011 so v drugačnem položaju od tistih, ki so se upokojili kasneje, so pa tudi razlike med upokojenimi do leta 2010 in upokojenimi do leta 2011, je poudaril v odgovoru na poslančevo ustno vprašanje.

Premier je pri tem opomnil, da so izračuni zavoda drugačni od izračunov DeSUS. "V bistvu pa gre za to, da se krivica popravi. A ta izravnava ne sme povzročiti novih razlik," je posvaril. Krivice je treba po njegovih navedbah popraviti tako, da bodo vsi ne glede na leto upokojitve v enakem položaju. Pri tem mora vlada izhajati iz uradnih podatkov, je poudaril.

Odgovor je sklenil z besedami, da bo sredstva v ta namen treba zagotoviti. "Ve pa se, da bodo ta dodatna sredstva prišla iz državnega proračuna," je spomnil Janša. Simonoviča je zanimalo, kako bo vlada v proračunu zagotovila finančna sredstva za decembrsko izredno uskladitev pokojnin, ki jo predlagajo poslanci DeSUS v maja vloženem predlogu novele pokojninskega zakona. Po njihovih navedbah so upokojenci z dodatnimi uskladitvami po letu 2016 le deloma dobili tisto, kar jim pripada.