Premier Janša je odgovarjal na poslanska vprašanja, ki so mu jih zastavili trije opozicijski poslanci, v nadaljevanju pa na vprašanja odgovarjajo še ministri.
Miran Potrč (ZLSD) je Janšo povprašal, kako bodo organizirane državne proslave ob 60-letnici zmage nad nacizmom in kdo bo na njih sodeloval. V LDS je poslansko vprašanje na Janšo naslovil Anton Rop in sicer na čem je temeljila odcena Slovenije, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v EU, vprašanje Saša Pečeta (SNS) pa se je nanašalo na Novo kreditno banko Maribor. Koalicijski poslanec Franc Kangler (SLS) je premierja povprašal, kakšno je Janševo stališče glede izgradnje novega poslovnega objekta družbe DARS.
Privatizacija NKBM je bila transparentna
Na vprašanje Saša Pečeta (SNS) o privatizaciji NKBM je premier Janša dejal, da je ta bila transparentna in da naj bi bila končana do konca leta. Dodal je tudi, da vladne poteze v zvezi s privatizacijo (delna zamenjava nadzornega sveta banke) niso vplivale na oceno banke v tujini. Janša je poslancu zagotovil, da bo vlada skušala privatizacijo izpeljati transparentno. Sicer pa se "ne strinja s tem, da so določene osebe edini pogoj za uspešnost neke finančne institucije". Vse, kar se je zgodilo doslej v zvezi z banko, je nepopolna menjava nadzornega sveta, ki opravlja nadzorno funkcijo v tej finančni instituciji, je še pojasnil Janša. "Se pa bojim, da je slaba volja v zvezi s to potezo povezana z dejstvom, da vlada ni upoštevala pri predlogu za nadzorni svet nekaterih predlogov, ki so prišli iz stranke, iz katere poslanec postavlja poslansko vprašanje," je še dodal. Ker Peče z odgovorom ni bil zadovoljen, bo od državnega zbora zahteval, naj na prihodnji seji o vprašanjih, povezanih s privatizacijo NKBM, opravi širšo razpravo. O tem predlogu bodo poslanke in poslanci predvidoma odločali v torek.
Širitev EU na jogovzhod je v strateškem interesu Slovenije
Anton Rop (LDS) je od predsednika vlade terjal pojasnila v zvezi s po njegovem mnenju neupravičeno brezpogojno podporo vlade Hrvaški pri vstopanju v Evropsko unijo. Ob tem je Rop problematiziral tudi nekatere Janševe izjave v zadnjem času, v katerih je podvomil v delo haaškega sodišča. Janša je Ropu odgovoril, da je širitev EU na jugovzhodno Evropo in še zlasti na državo, ki edina od slovenskih sosed ni članica te povezave, v strateškem interesu Slovenije. Ob tem je Janša zagotovil, da v zvezi s tem ni kakšnih razhajanj z Evropsko unijo, saj je Slovenija del unije in se "ne moremo razhajati sami s seboj". Na še dodaten pomislek opozicijskega poslanca pa je Janša še enkrat dejal, da je bilo stališče vlade "zelo načelno in korektno". Po njegovem mnenju vladi ni možno očitati ničesar, pa tudi ničesar drugega ni v ozadju. Sicer pa je še enkrat ponovil, da je v strateškem interesu Slovenije, da ob izpolnjevanju pogojev tudi Hrvaška pride v EU.
60 let zmage nad nacizmom bomo dostojno proslavili
Ker je letos 60. obletnica zmage nad nacizmom in fašizmom, je Mirana Potrča (ZLSD) zanimalo, kje in s kakšno vsebino bodo ob tej priložnosti v Sloveniji organizirane proslave. Ker se v javnosti ob poudarjanju sprave pojavljajo tudi dvomi o nesporni odločilni vlogi NOB za osvoboditev, je Potrča zanimalo, ali bodo na proslavah sodelovali in bodo dostojno počaščeni tudi predstavniki zmagovalcev v Sloveniji, torej slovenski partizani.
Premier Janša je odvrnil, da v zvezi s tem v Sloveniji ni nikakršnih razhajanj, osrednja proslava ob 60-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom pa bo 9. maja v Cankarjevem domu. Vsebina proslave bo po Janševih besedah "sledila ciljem, da te obletnice Slovencev ne delijo, saj ne bi želeli, da se umetno ustvarjajo razhajanja". Glede na to, da v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne ni bilo vzpona demokracije, pa bo pripravljena tudi žalna slovesnost ob obletnici zunajsodnih pobojev, napoveduje Janša. Po njegovih besedah sicer praksa te vlade ne bo drugačna od praks prejšnjih vlad. Napovedal je še, da bo vlada v parlamentarno proceduro vložila spremembo zakona o državnih praznikih in dela prostih dnevih in s posebnim dnevom obeležila priključitev Primorske k matični domovini.
Vlada vsak mesec v drugi regiji
Koalicijskega poslanca Franca Kanglerja (SLS) je zanimalo, kdaj namerava celotna vlada obiskati tudi mariborsko regijo, kot je že storila v Prekmurju. Janša je pojasnil, da vlada namerava vsak mesec obiskati eno regijo, saj je bila prva izkušnja z obiskom zelo pozitivna. S temi obiski sicer nameravajo spodbuditi gospodarsko sodelovanje in omogočiti ljudem, da bodo enako živeli, ne glede na to, v kateri slovenski regiji živijo. Deloma pa so ti obiski širša priprava na regionalizacijo, s katero namerava vlada začeti v tem mandatu, ne glede na to, ali bo ustava spremenjena, pravi Janša.
Kangler je sicer sprva napovedal poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na izgradnjo novega poslovnega objekta družbe DARS, a ga je na seji nadomestil z novim vprašanjem. V prvotnem vprašanju je Janšo spraševal, kakšno je njegovo stališče do izgradnje objekta v Ljubljani, čeprav ima družba sedež v Celju, kjer je po njegovem mnenju primernejša in cenejša lokacija.
Predlog zakona o istospolni skupnosti najverjetneje zavrnjen
Vsebinski del seje naj bi se začel v torek, ko se naj bi poslanke in poslanci najprej opredelili do tega, ali je zakon o istospolni skupnosti, ki ga je v proceduro vložila skupina poslancev iz opozicijskih LDS in ZLSD, ustrezen ali bi ga kazalo zavrniti. Da bo zakon sprejet, ni prav nikakršne možnosti, saj mu nasprotuje vlada, ki pripravlja svoj predlog zakona, ki bo urejal področje registracij istospolnih skupnosti. Da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je sklenil že matični odbor za družino. Prav o tem zavrnitvenem sklepu odbora pa naj bi odločal DZ.
Poslanke in poslanci naj bi po skrajšanem postopku obravnavali še predlog novele zakona o varnosti cestnega prometa, s katero želi vlada ukiniti po njenem mnenju nepotrebno prometno nalepko. Predlog so že podprli člani matičnega odbora za notranjo politiko. Zatem naj bi prešli na obravnavo resolucije o nacionalnem programu prehranske politike ter programa prodaje državnega premoženja, v okviru katerega vlada načrtuje prodajo starega vladnega letala learjet.
Med kadrovskimi zadevami naj bi poslanke in poslanci na tajnem glasovanju odločali o ustreznosti kandidata za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu EU. Kot kandidata za to mesto je predsednik republike Janez Drnovšek predlagal direktorja inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti Rajka Pirnata. Da bo tudi dokončno postal kandidat, bo Pirnat moral prejeti vsaj 46 poslanskih glasov. Poleg tega naj bi DZ imenoval še novega člana nadzornega odbora RTV Slovenija, in sicer nekdanjega generalnega direktorja tega javnega zavoda Janeza Jerovška.
''Oprostitev'' prekrškarjev?
Državni zbor naj bi v sredo po nujnem postopku najverjetneje sprejel vladni zakon o ustavitvi določenih postopkov in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora. Vlada predlaga, da se ustavijo oziroma ne uvedejo tisti postopki o prekrških, ki so bili storjeni do vključno 31. decembra lani, z namenom razbremenitve sodišč. Gre predvsem za manjše prekrške in ne vse. Tako naj ne bi bilo odpustka za carinske prekrške ter za hujše prometne prekrške, ki so imeli za posledico prenehanje vozniškega dovoljenja ali več kot pet kazenskih točk.
Parlamentarna preiskava tožilstva?
Na zahtevo državnega sveta naj bi poslanke in poslanci odločali o prvi parlamentarni preiskavi v tem mandatu, s katero naj bi odkrivali "krivce" za razmere v tožilstvu. Na predlog Mirana Potrča je kolegij predsednika DZ v petek besedilo akta, ki govori o vsebini in namenu preiskave, še malce popravil. Glede na to Potrč predvidoma ne bo zahteval preložitve odločanja, kot je najprej napovedoval, saj za to naj ne bi bilo več potrebe.
