Slovenija

Janša o zlorabah v zadevi Depala vas

Ljubljana, 13. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Komisija DZ za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb je pod drobnogled vnovič vzela dogodke pred devetimi leti, ki so botrovali aferi Depala vas ter odvzemu prostosti Milanu Smolnikarju. Tokrat so opravili pogovor s takratnim obrambnim ministrom Janezom Janšo.

Vlada bo morala komisiji za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami pripraviti poročilo o uničenih dosjejih nekdanje službe državne varnosti.

Kot je po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, dejal predsednik komisije Jožef Jerovšek (SDS), so poleg pogovora z Janšo preučili tudi odgovore vseh treh služb, torej policije, obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), v zvezi z uporabo posebnih metod in sredstev. Janša je tako podal svoje videnje takratnih dogodkov in članom komisije zatrdil, da je takrat po njegovem mnenju kriminalistična policija notranjega ministrstva zlorabila t.i. posebne metode in sredstva.

Kot je še napovedal Jerovšek, nameravajo na eni prihodnjih sej opraviti še pogovor s takratnim notranjim ministrom Ivanom Bizjakom (sedanjim pravosodnim ministrom). Po tem pa se bodo najverjetneje odločili za sprejetje sklepov, "kaj v zvezi s tem so dolžnosti državnih organov", je še napovedal Jerovšek.

Janez Janša je bil v času afere Depala vas obrambni minister
Janez Janša je bil v času afere Depala vas obrambni minister FOTO: POP TV

Seje sta se udeležila poleg Janeza Janše še notranji minister Rado Bohinc in generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki pa za medije nista želela dajati izjav.

Člani komisije pa so na zaprti seji nadaljevali s še eno odmevno zadevo, in sicer v zvezi s problematiko dosjejev nekdanje Službe državne varnosti (SDV), evidenc dosjejev ter njihove objave na internetu. Gre za t.i. afero udba.net. V zvezi s tem je komisija kljub temu, da niso imeli "pravih sogovornikov" - direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) Iztok Podbregar se je zaradi službene odsotnosti opravičil -, sprejela sklep, v skladu s katerim bodo vlado pozvali, naj jim posreduje evidenco o uničenih dosjejih SDV. Poglobljeno razpravo o omenjeni zadevi naj bi opravili že na prihodnji seji prihodnji teden.

Komisija pa bo tudi povabila na razgovor enega izmed članov tako imenovane zgodovinske komisije, ki naj bi leta 1989 odločala o usodi arhivov udbe. Kdo naj bi to bil, Jerovšek ni poveda, dejal je le, da je zaposlen v SOVI. Sekretar zgodovinske komisije Božo Repe pa je dejal, da konkretno o arhivih komisija ni razpravljala.

Janša: Kriminalistična služba je zlorabila posebne metode in sredstva

Janša je v odgovoru na vprašanja novinarjev pojasnil svoje videnje takratnih dogodkov, ki so pripeljali do afere Depala vas. Najprej je izrazil zadovoljstvo, da se je omenjena parlamentarna nadzorna komisija "končno začela ukvarjati z zlorabo posebnih metod in sredstev nekaterih tajnih služb, v tem primeru predvsem kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve, v t.i. zadevi Depala vas".

Kot je pojasnil, obstajajo dokumenti, ki kažejo, da je bila zloraba teh posebnih metod in sredstev s strani kriminalistične službe oz. takratnega direktorja te službe Mitja Klavore, Draga Kosa in še nekaterih načrtovana. Prav tako po Janševih besedah obstajajo dokumenti, v katerih priznavajo zlorabo in "v katerih je tudi rečeno, da bi morala vlada za nazaj pokriti to nezakonito uporabo". "Bolj jasnega in lažje dokazljivega primera zlorabe v slovenski zgodovini ni," je pripomnil Janša. Ob tem je še opozoril na vprašanje, ki se je pojavilo v komisiji v zvezi z zastaranjem omenjenih zlorab v smislu kazenskega pregona, vendar pa člani komisije po Janševih navedbah na omenjeno vprašanje niso dobili odgovora. Po Janševem mnenju bi morala komisija omenjeno zadevo razčistiti "že zato, da se še kdaj v prihodnje takšne zlorabe ne bi zgodile".

Po Janševih navedbah kriminalistična služba priznava, da je tajno nadzorovala pripadnike ministrstva za obrambo, tajno nadzorovala vojaške objekte in nenazadnje je registrirala tudi posebnega policijskega sodelavca za delo proti drugemu državnemu organu oz. MORS. "To je znani Milan Smolnikar, ki je bil v času aretacije registriran policijski sodelavec," je še dejal Janša. Ob tem je omenil, da je takrat "kriminalistična služba zasledovala, prisluškovala, nadzorovala, pripravljala je oborožen spopad, zasedbo objektov s silo, zaporo državne meje".

Janez Janša
Janez Janša FOTO: Dare Čekeliš

Na novinarsko vprašanje, ali se je tudi na MORS v tem času dogajalo kaj podobnega, je Janša odvrnil, da "zagotovo ne". Kot je dejal, obrambno ministrstvo v omenjenem obdobju "ni izvajalo nikakršnih aktivnosti, ki bi ne imele osnove v zakonu". Prav tako je zavrnil, da bi kakšna od vojaških enot v tistem času bila v stopnji bojne pripravljenosti, rekoč, da so "bojno strelivo imeli tisti, ki so opravljali stražarsko službo ali kaj podobnega". Na vprašanje novinarja Dela, kdo je takrat dal ukaz za izvedbo akcije v Depali vasi, je Janša pojasnil, da "ni bil potreben noben poseben ukaz za to konkretno akcijo". Osebno pa je še pred akcijo v Depali vasi izdal navodilo, da se pripravi akcija zaščite v primeru, če bo prišlo do kraje vojaškega dokumenta. "In to se je zgodilo več kot en mesec pred dogodkom v Depali vasi. Od takrat naprej je bila ta akcija pripravljena in ko je do tega prišlo, se je aktivirala," je še pojasnil Janša.

Ob tem je dejal, da je "šlo za ukrepanje po uradni dolžnosti in za nikakršno svojevoljno dejanje tistih, ki so bili tam". Sicer pa je Janša še odgovoril, da je osebno zagotovo tisti, ki je bil odgovoren za ravnanje ministrstva za obrambo. V primeru Smolnikarjeve aretacije pa "še vedno trdim, da so tisti, ki so to naredili, in tisti, ki smo dajali ukaze, ravnali zakonito in doslej še ni nihče dokazal obratno oz. vsak dan oz. mesec prihajajo na dan dokumenti, ki dokazujejo, da je bilo ravnanje pravilno in da je šlo na drugi strani za zlorabo državnih institucij". Zoper uslužbence obrambnega ministrstva, ki so izpeljali akcijo 20. marca 1994, sicer poteka proces pred sodiščem zaradi odvzema prostosti Smolnikarju na grozovit način.

V zvezi z dokumenti, ki jih je zahtevala komisija, pa je Janša odvrnil, da se je "o tem komisija pogovarjala z drugim". Dejal pa je, da je od leta 1994 naprej bilo objavljenih veliko dokumentov, največ v nekaterih revijah takoj v času Depale vasi. "Vsi ti dokumenti so nosili upravičeno ali tudi neupravičeno oznako uradne skrivnosti," je še dejal. Ob tem je pripomnil, da od tedaj, ko je začel veljati zakon o tajnih podatkih, oznaka zaupnosti ni dovoljena v primerih, kadar se s to oznako želi zakriti kaznivo dejanje. "Zdaj je tudi zato komisiji lažje pridobiti dokumente tudi od t.i. skesancev, ki so morda takrat sodelovali pri zlorabi posebnih metod in sredstev, danes pa vedo, zakaj gre in so pripravljeni verodostojno pričati," je še povedal Janša.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10