Tako bi morali slovenski davkoplačevalci v prihodnjih nekaj letih plačati več sto milijonov ameriških dolarjev ali natančneje: preko 200.000 tolarjev na prebivalca. V socialdemokratski stranki bodo zato skušali storiti vse, kar je v njihovi moči, da slovenska oblast ne bi sprejela stališča predsednika države Milana Kučana o tem, da je Slovenija vendarle dolžna nekaj plačati varčevalcem sarajevske podružnice Ljubljanske banke (LB).
Kučan je takrat med drugim ocenil, da je prišel čas, da poskušata vladi ta problem rešiti na bilateralni ravni. Ljudje imajo pravico do svojega denarja in zato zanje ni pomembno, kako bodo države nekdanje SFRJ rešile vprašanje starih hranilnih vlog. Takšne ocene pa so v nasprotju z uradnim stališčem slovenske države, je poudaril Janša, saj so devize nekdanjih podružnic LB, ki so jih varčevalci vlagali v nekaterih republikah nekdanje Jugoslavije, stvar sukcesije oziroma nasledstvenega sporazuma.
Motiv za takšne "prelahke besede in nedržavotvorno mnenje" - poleg predsednika republike naj bi podobno stališče v javnosti zagovarjala tudi Jože Mencinger in France Bučar - Janša pripisuje načrtno izdelanemu scenariju, kot se je to že zgodilo tudi pri vprašanju slovensko-hrvaškega mejnega sporazuma.
In kje je motiv tistih slovenskih politikov, ki se zavzemajo, da bi državljane obremenili z dodatnimi dajatvami in bi tako država poplačala dolg, ki ga sploh ni naredila? V nekdanji SFRJ je bila devizna politika namreč centralizirana, vodila se je preko jugoslovanske narodne banke, kar pomeni, da so šle devize iz poslovnih bank v Beograd. Janša odgovarja, da je treba motiv iskati v odločitvah, ki jih je sprejelo vodstvo Ljubljanske banke še v času pred osamosvojitvijo (konec leta 1989 in leta 1990).
Na podlagi teh ekonomsko neutemeljenih odločitev so se samostojne banke v Zagrebu in Sarajevu spremenile v podružnice in to v času, ko je tedanja Jugoslavija že pokala po šivih in ko je bil v Sloveniji že objavljen program o samostojni Sloveniji. Zakaj nekateri kljub temu vztrajajo pri tem, da je Slovenija dolžna plačati tistim, ki so vlagali devize v omenjene podružnice? Zato, da bi se v primeru ugotavljanja dejanskega stanja v postopku sukcesije izognili morebitnim vprašanjem o tem, zakaj so se nekdanje samostojne banke spremenile v podružnice in to s sklepom, ki je bil sprejet v Ljubljani. Po Janševih besedah je šlo namreč za povsem politično odločitev, v ozadju katere je tičalo nasprotovanje osamosvojitvi.
Janša je govoril tudi o odnosih s Hrvaško
Prvak Socialdemokratske stranke je komentiral tudi slovensko-hrvaške odnose in jih opisal kot nekakšno nadaljevanko: prvo dejanje naj bi bil sporazum o Jedrski elektrarni Krško, ki je trenutno v fazi presoje na ustavnem sodišču in je po Janševem prepričanju za Slovenijo slab. Drugo dejanje je sporazum o meji, ki je doživel "debakl", pogajanja in reakcije slovenske strani niso bile vselej ustrezne, zato je Slovenija zdaj pred alternativo, da pristane na hrvaško stališče glede mednarodne arbitraže. Naslednje, tretje dejanje pa se po Janševih besedah nakazuje v omenjenih izjavah in stališčih v zvezi z vračanjem dolga varčevalcev podružnic nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu, Sarajevu in posledično tudi v Skopju.
