Potem ko je prvak SDS Janez Janša na kongresu stranke obelodanil idejo o drugi republiki in desetih ustavnih spremembah, so se oglasili pravniki. Nekateri so bolj ostri, drugi manj, eni pa so prepričani, da Janša ne govori o ničemer novem.
Tako je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic prepričan, da gre zgolj za propagandno govorjenje nekoga, ki o ustavi nima pojma, hkrati pa je tudi ne spoštuje. "Rekel bi samo to, da kdor med resne predloge za spremembo ustave uvršča predlog za odvzem trajnega mandata sodnikom, da se je ta s tem že popolnoma diskreditiral kot resen predlagatelj ustavnih sprememb v neki demokratični pravni državi," poudarja Krivic.
Tudi po mnenju dekana ljubljanske Pravne fakultete Rajka Pirnata so predlagane ustavne spremembe v zvezi z vlado, parlamentom in sodstvom nesprejemljive, saj pomenijo prevelik poseg v parlamentarno demokracijo in v načelo delitve oblasti. Prepričan je, da predlagane spremembe, ki se nanašajo na vlado in parlament, pomenijo njuno slabitev. “Vlado, ki jo je lažje imenovati, jo je seveda tudi lažje razrešiti, izglasovati nezaupnico in kar koli podobnega,” je pojasnil dekan.
Še posebej nevarno pa se Pirnatu zdi poseganje v neodvisnost sodstva, 'kajti prav ta neodvisnost je temelj delitve oblasti'. “Če smo nezadovoljni s sodstvom, moramo izboljšati njegovo delovanje, ne pa posegati v njegovo samostojnost,” meni pravnik, ki je prepričan, da je sodstvo, ki mu zmanjšaš neodvisnost, "nujno slabše". Pirnat nasprotuje tudi predlogom v zvezi z referendumom, saj je slednji po njegovih besedah 'v parlamentarni demokraciji izjema, je nekakšen suspenz parlamentarne demokracije in ga je treba uporabljati sila, sila previdno'.
Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa medtem pravi, da Janša ne predlaga nič novega. “Večina predlaganih sprememb je bila pravzaprav že predmet razprave v preteklosti,” meni Jerovšek. Po njegovem mnenju gre za spremembe, ki so verjetno na vidiku, vendar ne pomenijo druge republike, ker ne gre za tako radikalen poseg v politični sistem. Nekatere predlagane spremembe so po njegovem mnenju tudi take, 'ki ne bi čisto sodile v ustavo'. "Ne vem, kako bi z ustavo preprečili tajkunstvo ali kaj podobnega," je še dejal nekdanji ustavni sodnik.
Janša: Takšne odzive smo pričakovali
Odzivi na predlog ustavnih sprememb Janše ne presenečajo. "Kot smo napovedali, se bo skušalo predlog najprej omalovaževati, potem mu nasprotovati, ko bo položaj pokazal, da so spremembe nujne, pa bodo začeli govoriti, kako so predlog dali oni," je dejal in dodal, da se to delno že dogaja. Podpore za predlagane spremembe ustave Janša v parlamentu v tem trenutku ne vidi, kdaj se bo to spremenilo, pa je po njegovem odvisno predvsem od vladne koalicije. "Če bodo delali tako kot do zdaj, bo ta podpora nastopila kmalu," je dejal.
Predsednik SDS še meni, da se v Sloveniji že nekaj časa pojavljajo vprašanja o večjih spremembah ustave, zato bo Slovenija v prihodnjih letih tako ali drugače soočena s spremembo ustavnega temeljna. "Gre za pomembno stvar, ki bo svojo obliko dobila v naslednjih mesecih in letih in se bo na koncu tudi uresničila," je še dejal Janša.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.