
Premier Janez Janša je na seji ekonomsko-socialnega sveta, ki se je je udeležil po sestanku s sindikati glede razlogov za protest 17. novembra, predstavnike delodajalcev in delojemalcev v zasebnem sektorju pozval, naj pri dogovarjanju o dvigu plač upoštevajo makroekonomski položaj Slovenije in se skušajo srečati na "smiselni, racionalni točki". Pri tem je opozoril na davčno reformo, ki je "znatno razbremenila gospodarstvo", in na upoštevanje razlik v posameznih podjetjih in panogah.
Delodajalci morajo upoštevati, da bo odpravljen davek na izplačane plače, pri čemer ni predviden dvig DDV, in da bo postopno nižji davek na dohodek pravnih oseb.
Premier je dejal, da bo glede na makroekonomske napovedi za prihodnji dve leti Slovenija rasla še naprej; trendi sicer ne bodo tako visoki kot letos, bodo pa ostali pozitivni. "Slovenija dohiteva povprečno razvitost EU in od tega morajo imeti korist vsi," pravi Janša, "ni sprejemljivo, da se velik del populacije ne prepoznava v sadovih dela."
'Tudi zaposleni morajo imeti korist'
V Sloveniji je po Janševih besedah veliko panog, kjer je ob takšni situaciji mogoče biti nekoliko bolj fleksibilen, kar se tiče plačne politike. "In če se delijo visoki dobički, dividende, nagrade vodstvom in nadzornikom, je prav, da imajo tudi zaposleni nekaj od tega," je dejal.
Vendar pa po njegovih besedah makroekonomska slika kaže povprečje; razmere niso enake v vseh panogah in v vseh podjetjih ter ne v vseh delih Slovenije. Zahteve po linearnem dvigu plač lahko v določenem podjetju ali panogi povzročijo stagnacijo ali negativne poslovne rezultate, je opozoril, to pa bi se odrazilo v zmanjševanju delovnih mest.

Dogovor o udeležbi zaposlenih pri dobičku je možen samo ob konsenzu socialnih partnerjev, je dejal predsednik vlade, ki je socialne partnerje pozval, da bi ta pogajanja zaključili v "nekem realnem času" in ne bi porabili toliko časa, kot so ga za usklajevanje socialnega sporazuma. Oblikovali naj bi sistem, ki bo koristil tako delodajalcem kot delojemalcem.
Minister za gospodarstvo je povedal, da bodo medresorsko usklajevanje predloga zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku končali do konca oktobra, nato bodo o njem razpravljali z delodajalci in sindikati.
Rast plač prenizka
Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj vidi ključni problem v tem, da realna rast nižjih plač manjša od povprečja v Sloveniji ali je sploh ni, kar "kaže na velik problem socialno najbolj ogroženih kategorij". Po njegovih besedah plačna politika v spremenjenih razmerah ne sledi vprašanjem standarda in kupne moči. Predlagan dodaten dvig plač je "popolnoma realen", pravi, ne povzroča dodatne inflacije in ne pomeni vsesplošnega dviga, ampak samo za tiste, ki jih ne zajemajo kolektivne panožne pogodbe.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, da se "v tej državi najde denar za vse mogoče; ... za tistih ubogih 3,5 odstotka pa ne". Meni, da je sedaj, v času konjunkture, primeren čas za njihove zahteve. Ambicija mora biti, pravi Semolič, kako doseči evropske plače.
Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da zavedanje, da so za uspeh podjetja v enaki meri zaslužni tako delavci kot vodstva, v nobenem podjetju ni vprašanje, zato lahko dobre rezultate dosegajo motivirani delavci. Smole pravi, da se zavedajo, da so največji problem najnižje plače. Zavedamo se, da potrebujemo delavce, je dejal Smole in dodal, da rast plač narekujejo strukturna neskladja v posamezni panogi, ne glede na (ne)zadovoljstvo sindikalnih voditeljev.
Smole meni, da je treba izluščiti, kaj je vsebina pogajanj, in poiskati rešitve za obe strani.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je delodajalce in sindikate pozvala, naj glede plač sedejo za pogajalsko mizo in upoštevajo argumente druge strani. Oboji morajo upoštevati, "da smo socialna država in da bomo večjo produktivnost dosegli, če bomo imeli visoko motiviranega delavca". "Da dosežemo visoko motivacijo delavca, ga moramo tudi primerno nagraditi," je dejala Cotmanova. Po njenem naj bo to cilj dogovarjanj o kolektivni pogodbi o usklajevanju plač, pri čemer pa je treba upoštevati tudi razlike v posameznih panogah.
KOMENTARJI (146)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.