Poslanke in poslanci državnega zbora so sklenili razpravo o podpori in ustreznosti kandidata Janeza Janše za predsednika vlade. Pred glasovanjem je še zadnjič poslanske kolege o podpori skušal prepričati Janša, ki je med drugim ocenil, da se, ne glede na to, da vladna koalicija še ni oblikovana, nekatere stranke že uvrščajo med opozicijske. Sicer pa želi z napovedano reorganizacijo ministrstev oblikovati učinkovito vlado.
Novi premier ima sedaj v skladu s parlamentarnimi pravili na razpolago 15 dni časa za oblikovanje svoje ministrske ekipe in vložitev seznama kandidatov za ministre v državni zbor. Vsak kandidat za ministra se najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstavi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov. Predsednik delovnega telesa nato pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu. Predsednik vlade lahko najkasneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra. V takem primeru lahko hkrati predloži novo kandidaturo za ministra. Za izvolitev kandidat za ministra potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov.
Janša: Cilj je blaginja Slovenije
"Naš poglavitni strateški cilj je blaginja Slovenije oziroma blaginja vseh, ki v njej živimo. Temelj zanjo je visoka gospodarska rast in visok BDP na prebivalca, primerljiv z najbolj razvitimi državami EU," je med nagovorom poslancem povedal Janša. Dodal je, da ne obljublja "sto tisoč novih delovnih mest in zelo visoko gospodarsko rast, niti hitrega povečevanja plač in pokojnin". Lahko pa obljubi, da bo v primeru izvolitve vložil vse svoje napore v to, da se bo z državo upravljalo v skladu z ustavo, da bo upravljanje učinkovito, pravično in pošteno in se bodo pogoji za vsestranski razvoj posameznikov, podjetništva in kulture izboljševali.
Med nalogami prihodnje vlade je Janša še omenil nadaljevanje reforme šolstva, ki mora biti deležna čim širšega družbenega konsenza, podvojitev vlaganj v raziskave in razvoj do leta 2010 v skladu s cilji t.i. Lizbonske strategije, zmanjševanje razlik v razvitosti med posameznimi regijami in decentralizacijo države ter razmah podjetniške iniciative tudi v manj razvitih okoljih in postopno porazdelitev državnih institucij po različnih slovenskih mestih. Med prioritetami so še skrb za okolje in spoštovanje Kjotskega protokola, razvoj kmetijstva, spoštovanje pravic manjšin v Sloveniji ter skrb za Slovence, živeče izven meja domovine
Poslanci SNS po svoji vesti
SNS po sestanku s predstavniki SDS ostaja v opozicijski vlogi. Kot je povedal predsednik nacionalne stranke Zmago Jelinčič, bo stranka ostala konstruktivna opozicija, ob tem pa "komaj čakajo, da se oblikuje vlada in da se začne delati".
Preoblikovanje vlade
Državni zbor je po izvolitvi novega predsednika vlade ustanovil še odbor za notranjo politiko. Spremembe zakonov o vladi in državni upravi prinašajo preoblikovanje vlade med drugim s predvideno ukinitvijo ministrstva za informacijsko družbo, katerega naloge bi prenesli na gospodarsko ministrstvo, ter načrtovanim oblikovanjem dveh povsem novih resorjev, in sicer ministrstva za javno upravo in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Obeta se tudi predrugačenje sedanjega premierovega urada v kabinet predsednika vlade.
Ločitev 'Birokracijskega' in 'policijskega' ministrstva
Resor za "državno administracijo in birokracijo", ki bi bil eden večjih, bi pod eno streho združil del sedanjih nalog notranjega ministrstva, kadrovske službe vlade, servisa skupnih služb, generalnega sekretariata vlade in centra vlade za informatiko. Ministrstvo za notranje zadeve bi tako po novem delovalo kot "policijsko" ministrstvo, ki bi bilo poslej pristojno zgolj za področje policije, javne varnosti, migracij in zadev, ki se nanašajo na državljanska stanja. V vladi bi bila po novem dva "šolska" resorja.
Ministrstvo za 'znanje' in 'vrhunsko znanje'
Ministrstvo za šolstvo in šport bi skrbelo za področja vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter športa, novo ministrstvo pa bi skrbelo za področje "vrhunskega znanja", torej univerz in fakultet ter znanstveno-raziskovalne dejavnosti.
'Redukcija' državnih sekretarjev
V novi vladi bo sicer lahko le po en državni sekretar na ministrstvo (glede na novo strukturo torej največ 15). S predlaganimi zakonskimi spremembami pa želijo doseči, da bi po enega državnega sekretarja lahko imela tudi ministra brez resorja, predsedniku vlade pa bi lahko pri njegovem delu pomagalo neomejeno število, "kabinetnih", državnih sekretarjev, ki bi jih na njegov predlog imenovala vlada. Ta sprememba je sicer posredno povezana s predvideno ukinitvijo v prejšnjem mandatu vpeljanih ministrskih svetnikov, ki so bili v pomoč predsedniku vlade in jih je vlada imenovala na predlog premiera.