Pahor: Osredotočimo se na vprašanja, ki so danes aktualna za rešitev obstoječe krize

Vprašanje slovenske preteklosti je legitimno politično vprašanje in v demokratičnem dialogu je vedno mogoče o njem diskutirati, je ocenil predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je pozval vse, da se osredotočijo na vprašanja, ki so danes aktualna za rešitev obstoječe krize ter bodo odločilna za to, kako bomo vsi skupaj živeli jutri.

S temi besedami se je Pahor odzval na izjave ob današnji slovesnosti ob 20. obletnici postavitve farne plošče, 70. obletnici domobranstva ter Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Rovtah pri Logatcu.

Slovenci smo, tako Pahor, lahko leta 1991 ustanovili lastno državo tudi zato, ker smo se po desetletjih razkola spravili med seboj, zato, da smo interese prihodnosti vzeli kot prednostno obveznost in odgovornost takrat vladajoče politike, ki je s soglasjem dovolj navdihnila ljudi, da so na referendumu za ustanovitev lastne države tudi glasovali, je spomnil predsednik.

"Zato bi rad pozval vse, ki imajo odgovornost, zlasti v slovenski politiki, da se zavedajo zelo težkih nalog, s katerimi se slovenska država ukvarja ta hip in katerih rešitev je pomembna za našo prihodnost," je povedal Pahor.

Kot je pojasnil, je v skoraj četrt stoletja svojih političnih izkušenj prišel do spoznanja, da nobena tema v demokraciji ne sme biti tabu, da je mogoče in treba vsakemu dovoliti, da izpove svoje stališče, če le ni žaljivo ali hujskaško, da pa so nekateri zgodovinski trenutki – in ta je zdaj tak, ko je zelo pomembno, da je slovenska politika sposobna osredotočiti svojo energijo na ukrepe, potrebne za izhod iz nehvaležnih gospodarskih in socialnih okoliščin, v katerih smo se znašli.

Po Pahorju je zdaj tak trenutek, ko potrebujemo, kolikor je mogoče, politično enotnost in sodelovanje, da se bomo izvili iz teh težav. "Že pogledi na to, kako naj se izvijemo iz te krize, so zelo različni, če pa zdaj tem različnim pogledom dodate še tradicionalno različne poglede glede preteklosti, lahko tvegate – in jaz apeliram, da se to ne bi zgodilo –, da pride do nevarnosti, da potrebne politične enotnosti in pripravljenosti za soglasje za to, da bi se izkopali iz aktualnih težav, ne bo," je dejal.

Pahor je še pozval, naj se posvetimo vprašanjem, ki ta hip skrbijo skoraj vse, da bi imeli prihodnost, ko bo v takih okoliščinah toliko laže strpno diskutirati o vseh temah, tudi tistih, ki so tradicionalno povezane z različnimi pogledi na preteklost.

Janša: Nobeno zlo ni propadlo brez odpora

Predsednik SDS Janez Janša je na današnji slovesnosti v Rovtah pri Logatcu dejal, da so državljansko vojno med 2. svetovno vojno povzročili komunisti. Kot veliko zlo 20. stoletja je označil komunizem in nacionalsocializem. Ob tem je zavrnil prepričanje nekaterih, da je "eno zlo s tem, ko se je spopadlo z drugim, prenehalo biti zlo in je postalo dobro".

"20. stoletje v Evropi je rodilo dva velika zla. Nacionalsocializem in komunizem. Na stotine milijonov ljudi je trpelo zaradi obeh. Slovenski človek je močno trpel zaradi obeh, še prej pa so naši primorski rojaki izkusili jarem fašizma," je povedal prvak največje opozicijske stranke in dodal, da sta "oba velika zla posnemala drug drugega in tekmovala med seboj v grozodejstvih."

"Nacizem oziroma uradno nacionalsocializem se je učil od marksizma in komunizma. Uničevalna koncentracijska taborišča so si nacisti ogledali v Sovjetski zvezi in jih nato posnemali," je spomnil Janša in faktično dodal, da je v petek minilo 74 let od formalnega zavezništva, ki sta ga sklenila Stalin in Hitler.

Kot vemo, je to zavezništvo propadlo in Janša pravi, da je nato "eno zlo napadlo drugo." "V Sloveniji nas želijo nekateri prepričati, da je eno zlo s tem, ko se je spopadlo z drugim, prenehalo biti zlo in je postalo dobro," interpretira Janša in pravi, da to ni res, saj "zlo je zlo zaradi svojega značaja in posledic svojih ravnanj".

Janša tako meni, da tisti, ki "so že pred okupacijo dve leti kolaborirali tako s Stalinom kot s Hitlerjem, nimajo nobene moralne pravice drugim očitat kolaboracijo." In tako, pravi Janša, so "slovenski komunisti šele po dveh letih dvojne kolaboracije postali Hitlerjevi nasprotniki".

Zakaj so nekateri prestopili na protikomunistično stran

In kje vidi Janša korenine "državljanske vojne" med 2. svetovno vojno. "Jugoslovanski in slovenski komunisti so že na svoji 5. konferenci leta 1940 sklenili, da je zanje boj proti okupatorju sprejemljiv samo, če ga bodo lahko izrabili za prevzem oblasti. Takšna odločitev je bila zločin proti narodu sam po sebi. S pobijanjem svojih dejanskih ali namišljenih političnih nasprotnikov so pričeli hkrati z okupatorjem. Povzročili so takšen teror, da se je marsikateremu domoljubnemu slovenskemu človeku okupator zazdel manjše zlo. Na tisoče Slovencev, ki so se na začetku pridružili partizanom, se je temu terorju uprlo in prestopilo na protikomunistično stran," je še povedal Janša.

Sprava mogoče šele po razgradnji monopolov

V dokaj dolgem govoru je še izpostavil, da pri osamosvajanju Slovenije "naš glavni nasprotnik ni bila JLA, temveč slovenski komunistični vrh", ki naj bi po padcu Demosove vlade začel obnavljati Jugoslovansko konfederacijo. Te sile kontinuitete naj bi v Sloveniji držale monopol v vseh oblastnih sferah, zato Janša pravi, da bo "šele po razgradnji teh monopolov mogoča tudi sprava v narodu. Še pred njo se morata prej zgoditi resnica in pravica."

"Nobeno zlo ni propadlo brez odpora. Ta je danes nujen. Zla ni mogoče premagati z njegovim orožjem, sicer se vsaka razlika zabriše. To pa ne pomeni, da je mogoče z odporom odlašati še nekaj let, mesecev ali dni. Ne. Začeti se mora takoj. Danes. In vsak naj naredi tisto, kar more," je sklenil Janša.

Proti poskusom rehabilitacije domobranstva

V bližini Rovt, ob partizanskem spomeniku na Židovniku, pa so se zbrali predstavniki stranke Solidarnost, Odbora za pravično in solidarno družbo, Koordinacijskega odbora kulture Slovenije in Demokratične stranke dela. Opozorili so, da domobranci niso bili branitelji domovine, pač pa nacizma. Zato so odločno proti poskusom rehabilitacije domobranstva.

Zgodovinar in predstavnik stranke Solidarnost Jože Pirjevec meni, da ni mogoče reči, da so bili domobranci zares branitelji naše domovine. "Domobranci so bili branitelji tretjega rajha in če bi nacizem zmagal, bi bilo konec slovenskega naroda," je dejal.

Tudi predsednik stranke TRS Matjaž Hanžek meni, da se domobrancev in partizanov ne more enačiti. Sicer pa se mu zdi zanimivo, da nemška kanclerka Angela Merkel hodi po koncentracijskih taboriščih, "pri nas slavimo tiste, ki so v ta taborišča pošiljali ljudi". ''Domobranci so pomagali pri holokavstu," je poudaril Hanžek. Zato meni, da je slavljenje domobranske vojske kaznivo dejanje.

Pravi boj je boj proti "marionetni vladi Alenke Bratušek"

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja sporoča, da jih ne zanimajo ideološke delitve. "Ne ukvarjamo se več z rdečo zvezdo, niti z domobranstvom, niti s partizanstvom. To da politična elita toliko energije usmerja v dogodke izpred več desetletij, je na meji norosti. To je pot nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne, medtem ko nam trenutna kvazilevičarska vladna koalicija jemlje dostojanstvo s skorumpiranim načinom kadrovanja, s tem da se pripravlja, da bo strošek gnile politike in strošek bančnega pohlepa v obliki slabe banke prenesla na prebivalstvo in s tem, da bo namesto vizije reševanja slovenske države pripravila nove varčevalne ukrepe in nove davke," so besede VLV.

Zato pozivajo ljudi, da se organizirajo in da ustvarijo pritisk proti obstoječi politiki in ne proti dogajanju v prvi polovici prejšnjega stoletja. To pa je "boj s korupcijo, klientelizmom in nepotizmom, boj za delovna mesta, boj za slovenski zrak in zemljo."