Potem ko je bil v oddaji ''Resnica o Patrii'' na finski televiziji YLE slovenski premier Janez Janša obtožen korupcije, se je vlada odločila za tožbo zoper televizijo in njenega novinarja Magnusa Berglunda. Opozicija in kritiki so se spraševali, zakaj Janša ne toži sam, ''saj bomo tožbo, s katero bi Janša opral ime, plačali davkoplačevalci''. Ministrstvo za pravosodje je pojasnilo, da pri žaljivi obdolžitvi uradne osebe ni mogoče vložiti zasebne tožbe.
''V primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi, ni mogoče vložiti zasebne tožbe, kot se napačno navaja v medijih,'' v sporočilu za javnost pojasnjuje ministrstvo za pravosodje. Dodaja še, da se storilec žaljive obdolžitve preganja po uradni dolžnosti. Ministrstvo poudarja, da veljavni kazenski zakonik kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ureja v 171. členu, stori pa ga, kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu. "Hujša oblika tega kaznivega dejanja je podana v primeru posebnega načina storitve, in sicer, če je dejanje storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja," pojasnjuje ministrstvo. Dodaja, da se "v primeru, ko je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve storjeno proti državnemu organu, uradni ali vojaški osebi, pregon začne na predlog. Gre torej za tako imenovani predlagalni delikt in ni mogoče vložiti zasebne tožbe, kot se napačno navaja v medijih". "Pri predlagalnem deliktu se oškodovanec pojavlja zgolj v funkciji sprožitelja kazenskega pregona," poudarja ministrstvo in pojasnjuje, da "če v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca, poda predlog za pregon, postane dejanje pregonljivo po uradni dolžnosti in državni organi so dolžni storilca iskati in ga kazensko preganjati".
Storilec se torej preganja po uradni dolžnosti in državni tožilec je tisti, ki izpelje funkcijo kazenskega pregona, zato bi sodišče morebitno zasebno tožbo zavrglo, izpostavlja ministrstvo. Ob tem dodaja, da zato, ker v primeru predlagalnega delikta postopek vodi državni tožilec in gre za uradni pregon, ni mogoče govoriti o stroških postopka, saj ti niti ne nastanejo. Kot tudi poudarja ministrstvo, v primeru kaznivega dejanja žaljive obdolžitve upravičenec oziroma oškodovanec postavi zahtevek za povrnitev škode (odškodnina), o katerem kazensko sodišče odloča po pravilih civilnega prava. Po besedah ministrstva se krajevna pristojnost sodišča v vsakem konkretnem primeru določa po kraju storitve kaznivega dejanja. Veljavni kazenski zakon določa, da je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi bil moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica, pojasnjuje ministrstvo. "Gre za tako imenovano ubikvitetno teorijo, na podlagi katere je mogoče zaključiti, da je določeno kaznivo dejanje izvršeno v Sloveniji, četudi je storilec deloval v tuji državi in je v Sloveniji nastala prepovedana posledica," poudarja ministrstvo.
Ob tem dodaja, da imajo kazniva dejanja, storjena s tiskom ali z drugim medijem (radio, televizija in tako dalje) še druge določene posebnosti, zaradi česar veljajo posebna pravila za določanje stvarne in krajevne pristojnosti sodišč za obravnavo teh kaznivih dejanj. Ministrstvo še pojasnjuje, da se krajevna pristojnost praviloma določa po kraju sodišča, na katerega območju je bil spis natisnjen. "Če je bil spis razširjan na območju več sodišč, gre torej za konkurenčno pristojnost vseh teh sodišč," poudarja ministrstvo in dodaja, da je glede na navedeno mogoče zaključiti, da se obtožnica v primeru, ko gre za nek splošno razširjen medij, lahko vloži pri katerem koli stvarno pristojnem sodišču v Sloveniji.
