Janša: Namigovanja so absurdna. Koalicija: Grozljivo

Je zdaj že nekdanji šef Urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj le uresničeval prijateljski dogovor med nekdanjim premierjem Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem? Sta zaveznika res sklenila pakt o izmenjevanju informacij o svojih nasprotnikih? 

"Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva," se je na razkritja odzval Janša. Nekdanji premier, ki je s svojo vlado Žuglja na čelo urada imenoval nekaj mesecev pred obsežno akcijo, tudi dodaja, da "očitke razumejo kot prozoren poskus nekaterih omenjenih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje".

Odziv iz koalicijskih vrst je drugačen. "Zakon, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade, je bil očitno sprejet z namenom," ocenjuje vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic. Obenem dodaja, da se mu zdi "grozljivo, kako nizko se lahko spusti del slovenske politike". 

 V Levici pa pravijo, da je rezultat povsem pričakovan, saj da so že ob popravkih zakona, ki jih je predlagala prejšnja oblast, opozarjali, da urad s spremembami dobiva prevelika pooblastila. "Mene ta zadeva ne preseneča. Mislim, da je bilo precej v nebo vpijoče, da so se vsi prevzemi ključnih in večjih institucij v tej državi, ki so se dogajali v času Janševe vlade, namenili predvsem političnemu obračunavanju," izpostavlja vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. 

Da je verodostojnost Urada za preprečevanje pranja denarja na preizkušnji, menijo tudi v opozicijski Novi Sloveniji. Pravijo, da zato pričakujejo temeljito, strokovno in neodvisno preiskavo. Bo pri tem sodelovala parlamentarna preiskovalna komisija? Po besedah vodje poslancev SD Janija Prednika je to mogoče, a da mora tu "svoje delo opraviti tako Policija kot tožilstvo."

Informacijska pooblaščenka: Bančni podatek lahko pove vse o vašem življenju

Da zakon nima varovalk in s tem omogoča zlorabe, je sicer že dalj časa opozarjala tudi informacijska pooblaščenka. Julija lani je zato na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona. 

"Nam so zazvonili alarmi predvsem zaradi anonimnih prijav, anonimnih ovadb, kjer v bistvu lahko urad pridobiva veliko osebnih podatkov. Bančni podatek, nenazadnje pa tudi davčni podatek, lahko pove vse o vašem življenju," je jasna informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. 

Iz bančnih izpiskov lahko razberemo tudi, kje, kako in zakaj posameznik zapravlja denar, pa tudi, koliko ima kredita. V enem izmed primerov, ki ga je Prelesnikova že obravnavala, je urad točno te podatke pridobival brez pravne podlage. "Pridobival je podatke, za katere po našem mnenju nima podlage v zakonu, da jih pridobiva. Če si predstavljate, jih je pridobival na zalogo. To se je vse dogajalo v lanskem letu, v prvi polovici lanskega leta," opisuje. 

Takrat je urad še vedno vodil Damjan Žugelj. Ker urad v tem primeru – tudi na zahtevo pooblaščenke – ni želel razkriti, ali obdeluje osebne podatke, so odgovornemu na koncu izrekli denarno kazen.