Janša: Nad energetsko krizo najprej s solidarnostnim dodatkom za upokojence

Poslanca SAB Andreja Rajha je danes v poslanskem vprašanju zanimalo, kdaj bo vlada naslovila energetsko krizo, pri čemer je opozoril, da zvišanje cen energentov ogroža ne le gospodinjstva, temveč tudi podjetja. "Kljub številnim pozivom in tudi napovedim ter obljubam vlade, da ukrepi sledijo, se ni zgodilo praktično nič. Za nameček je Telekom Slovenije kot državno podjetje s svojo odločitvijo o prekinitvi prodaje elektrike končnim odjemalcem krizo še poglobil," je izpostavil.

Premier Janez Janša je odgovoril, da je Slovenija vpeta na evropski trg in ima zato tudi pri naslavljanju energetske krize na voljo kratkoročne ukrepe, skladne s pravili skupnega evropskega trga. Ta vlada je v EU verjetno posegla po najbolj obsežnih ukrepih oz. predlogih ukrepov, je zatrdil. "Takoj, ko je bilo jasno, da bo to stanje trajalo vsaj nekaj mesecev preko zime, je vlada v deseti protikoronski zakon vključila draginjski dodatek za preko 300.000 upokojencev in nekaterih drugih posebej socialno šibkih kategorij. Ta zakon imate že en mesec v DZ," je dejal in izrazil upanje, da bo zakon sprejet do konca letošnjega leta. Solidarnostni dodatek bi po vladnem predlogu sicer prejeli upokojenci s pokojninami do 714 evrov, kmetje brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidi in vojni veterani.

Glede pomoči podjetjem je premier navedel, da je vladna skupina predlagala preučitev možnosti znižanja stopnje davka na dodano vrednost z višje na nižjo, glede na razpravo na ravni EU v četrtek pa se bo vlada odločila, ali ta predlog sprejeti ali ne.

V zvezi s predlogom SAB, na katerega je dodatno opozoril Rajh, da bi bilo mogoče lanske turistične bone in letošnje bone 21 uporabiti tudi na področju energetike, pa je menil, da je bil cilj teh bonov pomagati v epidemiji covida-19 prizadetemu delu zlasti storitvenega gospodarstva. Sprememba namena bonov bi pomenila izpad sredstev, ki bi jih bilo treba nadomestiti z drugimi viri, je dejal, zato se mu predlog SAB ne zdi racionalen.

Janša je v tej luči pojasnil, da ima vlada na mizi predlog o posebnih energetskih vavčerjih, ki ga bo obravnavala konec januarja, ko bo bolj natančno vedela, kakšne so posledice podražitev v energetiki. Z njim naj bi zajeli upokojence in druge, ki prejemajo socialne prejemke, skupaj nekaj čez 60.000 rojakov. Opozoril je še, da bodo to možnost uporabili le, če bo situacija trajala, kot se predvideva.

Nepovezane poslanke Janje Sluga ta pojasnila niso prepričala. "Več kot očitno nimate česa pokazati in odgovoriti. Dejstvo je, da vlada ni naredila ničesar," je bila ostra. Meni, da predlog, ki še ni bil sprejet, ne pomeni nič, govorjenje o reševanju energetske stiske s solidarnostnim dodatkom v protikoronskem zakonu pa se ji zdi smešno. Obregnila se je tudi ob razpis, na katerem je bil za električno energijo za bolnišnice in zdravstvene domove izbran Petrol, ki je postavil tri milijone evrov višjo ceno kot Gen-I v prvem razpisu, ki je bil razveljavljen. "Nastavljanje vam všečnih direktorjev je edini ukrep, povezan s krizo cen elektrike," je dejala.

Janša je branil predlagani solidarnostni dodatek, saj da bodo ljudje 300 evrov porabili za tisto, kar bodo potrebovali. Opozoril je še, da vlada ne sme posegati v delovanje trgov z netržnimi mehanizmi in nima instrumentov, da bi konkretnim podjetjem naročala, kakšna naj bo cena energije. Tega tudi ni naredila nobena evropska država, je dodal. Vse ostalo je po njegovem mnenju demagogija. "Enako je zloraba poslansko vprašanje za lobiranje v korist politično nastavljenih direktorjev v prejšnjih mandatih. Tega ne bi komentiral," je sklenil.