'V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša'

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Janezu Janši in ministrom se je danes začela izredna seja DZ, ki bo do četrtka potekala namesto rednega decembrskega zasedanja. Premier je med drugim odgovarjal na vprašanja o ustreznosti socialnega dialoga, o pomenu medijev, o soočenju z aktualno krizo ter o načrtih za gospodarsko okrevanje po epidemiji.

Jani Prednik (SD) je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi s socialnim dialogom in usklajevanjem pri pripravi ukrepov. "Sprejemamo že sedmi t.i. protikoronski paket in večkrat je bilo opozorjeno, da vlada ne vodi ustreznega dialoga s prizadetimi in da se pojavljajo predlogi, ki niso povezani z zdravstveno krizo," je dejal. Ljudje po njegovih besedah tudi ne razumejo, zakaj vlada "izgublja čas z vprašanji, ki z epidemijo nimajo nobene povezave".

"Mislim, da smo, če pogledamo celoto, naslovili prav vsakega državljana, niti eden, prvič v zgodovini, ni bil izpuščen. Drugo vprašanje je, ali so vsi dobili ustrezno ali dovolj, vendar je treba pri tem upoštevati tudi materialne možnosti, saj epidemije še ni konec in treba je misliti tudi na prihodnje tri mesece," je poudaril predsednik vlade.

Spomnil je, da je bil eden prvih ukrepov vlade ponovna vzpostavitev delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki v prejšnjih mandatih v nekaterih obdobjih sploh ni deloval, ker so ga posamezni socialni partnerji zapustili. Od ustanovitve je imel 10 sej ter na stotine ur usklajevanj. "Ne samo, da smo vedno ukrepe usklajevali v veliki časovni stiski, usklajevali smo jih tudi s posameznimi deležniki," je dejal Janša.

Poleg tega je vlada spremenila poslovnik in način socialnega dialoga, da ukrepe najprej sprejme v osnutku, nato usklajuje s socialnim partnerji in jih šele nato pošlje v sprejemanje v DZ. Tako je tudi s sedmim protikoronskim predlogom, ki je v usklajevanju. Vendar pa je predlogov veliko in na koncu se je treba uskladiti in sprejemati kompromise. "Ni pa mogoče zaradi potreb in poteka epidemije čakati, da se nekaj bo uskladilo, če vemo, da se ne bo," je dejal. Tako tudi znotraj ESS še poteka dialog o predlogu delodajalcev po zamrznitvi minimalne plače, ki mu nasprotujejo sindikati. "Vlada bo z veseljem sledila predlogu rešitve, če bo ta usklajena," je dodal.

Na očitke, da so bile nekatere družbene skupine pri pripravi protikoronskih ukrepov spregledane, pa je dejal, da so univerzalni temeljni dohodek prejeli vsi, ki niso bili naslovljeni prek drugih ukrepov. "Slovenija ni edina država, ki je v epidemiji, podobne zakone sprejemajo povsod. Birokracija je seveda problem, vendar ni nastal v času epidemije. Če bi vlada posegala v vsak zakon posebej, bi mi še vedno sprejemali drugi protikoronski paket," je prepričan premier. Če vlada ne bi ustrezno ukrepala, bi bila, tako Janša, ekonomska slika danes drugačna.

Med prioritetami pri ukrepanju za okrevanje po epidemiji bo zdravstvo

Poslanec Jožef Horvat (NSi) je na premierja naslovil vprašanje glede ključnih ukrepov za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji. Zanimalo ga je tudi, kaj bo vlada storila za posodobitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo vsem državljanom zagotavljal dostopno javno zdravstvo.

"Pred nami je zahteven čas spopada z zadnjo tretjino epidemije," je dejal Janša in dodal, da bo sledila odprava posledic epidemije. Dokončni dogovor o svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki so ga v četrtek na vrhu EU dosegli voditelji držav članic, po njegovih besedah "krepi luč na koncu tunela", saj brez tega tudi ne bi bilo virov za sedmi protikoronski paket v takem okviru, kot ga pripravljajo, prav tako pa ne bi mogli nadaljevati s pripravo nacionalnega načrta za okrevanje.

Če 1800 milijard, kolikor bo sveženj namenil za celotno unijo, pomeni neko nepredstavljivo veliko številko, pa je okoli 10 milijard evrov, ki jih bo iz njega prejela Slovenija, bolj oprijemljivih. "Dejstvo je, da je bil dosežen pomemben odgovor in v senci tega tudi soglasje o podnebnih ciljih, da Evropa postane ogljično nevtralna do leta 2050," je ocenil.

Med prioritetami pri ukrepanju za okrevanje po epidemiji bo, tako Janša, prav gotovo zdravstvo, saj bo Slovenija lahko s pametnim investiranjem ne samo pokrila posledice epidemije, temveč odpravila tudi nekatere težave, ki so posledica nespametnega odločanja v preteklih letih.

Predstavil je tudi načrte na gospodarskem področju, ki gredo v smeri izboljšanja investicijskega okolja, debirokratizacije in tudi davčnih ukrepov. Pri slednjih je dejal, da bodo rešitve na poslanskih klopeh še pred poletjem, da bi bile lahko uveljavljene z letom 2022. Kmalu pa naj bi vlada v DZ poslala tudi prvi paket s področja debirokratizacije, in sicer tisti, ki "ne terja drastičnih sprememb".

'V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša'

Z vprašanjem o spopadanju z zdravstveno in gospodarsko krizo se je na premierja obrnil tudi poslanec Luka Mesec (Levica), ki je bil kritičen do dela vlade. "Slovenija je prva po tem, kako slabo upravljamo krizo. Imamo najdaljše zaprtje javnega življenja v regiji, pa smo kljub temu najslabši. Ljudje vam ne zaupajo," je dejal.

Janša se z njim ni strinjal. "V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo," je dejal. Različne države imajo različne podatke, ker so v različnih fazah epidemije. "Pri nas bi lahko bili boljši, če bi delali skupaj, vi pa to jemljete kot politični boj. Ne zdravstveno, ne socialno, ne politično in ne ekonomsko nismo najslabši," je odgovoril.

Težave, s katerimi se soočamo, tudi pomanjkanje bolnišničnih postelj za akutno obravnavo, pa niso nastale čez noč, temveč so posledica neukrepanja v minulih letih, je pristavil. "Vlada se ukvarja z epidemijo in njenimi posledicami in situacijo, v kateri bo treba posledice odpravljati," je še dejal Janša. Poleg naporov, ki so jih vložili, da se je sprostilo 1800 milijard evrov za evropsko gospodarstvo, od tega 10 milijard za Slovenijo, so prejšnji teden, kot je spomnil premier, podpisali tudi strateški partnerski sporazum z ZDA, z Izraelom pa sporazum o inovacijah.