V Evropi stopnja samooskrbe najvišja na svetu: 'Hrane bo dovolj, a cene bodo rasle'

Rasti cen prihajajo v času, ko se svetovna ekonomija šele pobira po virusni krizi. Prehranska varnost že tako ni samoumevna, poudarjajo v organizaciji Združenih narodov (ZN) za prehrano in kmetijstvo. Predsednik Gabriel Ferrero de Loma-Osorio pove: "Zdaj se 161 milijonov ljudi več sooča z lakoto kot pred pandemijo, ocenjujemo, da je to skupno že 821 milijonov ljudi na svetu."

Vojna je obudila spoznanje, kako odvisni smo v prehranskih verigah. "Ukrajina in Rusija sta eni glavnih proizvajalcev žit na svetu in drugih surovin, tudi gnojil in energije. In vsi ti faktorji močno vplivajo ne samo na razpoložljivost hrane, ampak tudi na cene. Zato bomo morali biti pazljivi, ampak že zdaj lahko vidimo vpliv na globalno prehransko varnost," opozarjajo v ZN.

Unija je za to varnost naredila pomembne korake, je danes ob vrhu EU dejal premier Janez Janša. Tudi Slovenija, pravi: "Mogoče lahko česa zmanjka, lačni pa ne bomo."

Stabilnost prehranskih in naftnih trgov, ki jo dodatno trese vojna, je danes komentiral tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Vpliv sankcij zoper Rusijo na rast cen je skušal zanikati, a jih obenem priznal: "Kar se tiče držav, ki sprejemajo neprijateljske ukrepe proti nam, naši ekonomiji, se zavedamo, da pozivajo svoje državljane, naj zategnejo pasove, se bolj toplo oblečejo in da s prstom kažejo na sankcije, ki so jih sprejeli zoper nas, kot razlog za poslabšano situacijo. To je videti zelo čudno. Mi svoje obveznosti izpolnjujemo. Rad bi poudaril, da mi svoje obveznosti izpolnjujemo pri dobavah energetskih virov."

A težnja je osvoboditev od ruske energije, čim prej, je danes dejal tudi Janša. Cene so se po pozivu ZAE k povečanem črpanju sicer nekoliko umirile na borzi, organizacija OPEC pa svet miri: nafte je dovolj. A cene na črpalkah bodo po napovedih še rastle.

"Takšne motnje na tej ravni še nismo videli najverjetneje od šokov v sedemdesetih in v nekaterih pogledih je zdaj huje. Ne gre samo za plin in nafto, tudi za premog, pravzaprav za vso energetsko verigo," meni strokovnjak za energetiko Robin Mills.

Šok, ki ga doživljamo, je pomembno opozorilo vsem nam, dodaja premier Janša: "Da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost in računati tudi na čase, ko ne moreš uvažati." 

In da je tisto, kar doma pridelaš, tisto, kar imaš.

V oddaji 24UR ZVEČER sta bila gost Emil Erjavec, eden najvidnejših evropskih agrarnih ekonomistov, in finančni strokovnjak ter poznavalec trgov Blaž Hribar. Da samooskrba ne bi smela biti problem, je poudaril Erjavec. "Stopnja samooskrbe je zelo visoka, glede tega smo v Evropi najboljši na planetu," je dejal. Da lakote pri nas ne bo, je ponovil, bodo pa cene rasle.

Koliko časa pa bomo imeli težave z draginjo? "Eno leto, pol leta, nihče ne ve. Razni strokovnjaki, bankirji, pa pomikajo to mejo vse bolj naprej v prihodnost. Zadnje dni sicer dobro kaže v umiritev teh ključnih groženj, kot je nedobava nafte," meni Hribar.

Erjavec meni, da je pričakovati okoli 10-odstotno podražitev. "Računam na to, da svet vedno vzpostavi neko novo ravnovesje," je dejal. Čeprav je nemogoče napovedati, kdaj se bo situacija umirila, upa, da se bo to zgodilo v letu ali dveh.