Vodja interesne skupine negospodarskih dejavnosti v državnem svetu Anton Peršak bo na ponedeljkovi seji skupine pozval njene člane, naj predlagajo odložilni veto na novelo zakona o vladi. Kot je pojasnil Peršak, nasprotuje zlasti združitvi resorja za kulturo z nekaterimi drugimi resorji, saj je kultura za narod "eksistencialnega pomena".
V soboto bo potekala izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o imenovanju Janeza Janše za mandatarja. Janša lahko računa na glasove 52 poslancev, saj sta mu poleg 50 poslancev strank, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, glas obljubila tudi poslanca narodnih manjšin.
A bolj kot glasovanje o mandatarju tokrat duhove buri odločitev o ministrstvih. Najbolj sporni sta odločitvi, da bo državno tožilstvo po novem pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, kulturni resor pa se bo združil z resorji izobraževanja, znanosti in športa.
Tožilstvo pod notranjim ministrstvom – strokovni ali politični argumenti?
Zaradi uvrstitve tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva je Pozitivna Slovenija že napovedala ustavni spor, zadovoljna pa ni niti stroka. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je tako dejal, da je vključitev organa pregona v tisti organ, katerega naloga je odkrivanje kaznivih dejanj, odločitev, "ki ji ni primere v sodobnih državah". Prepričan je, da za tovrstno odločitev ni strokovnih, temveč so le politični argumenti. "Gre torej za rešitev, ki je v vseh pogledih neprimerna in nedopustna in ki ima lahko le en namen, to je podrejanje državnega tožilstva,“ je prepričan Fišer.
"Stoletja dolgo so si veliki umi kazenskega postopka prizadevali za to, da bi o tem, kaj je pregona vredno in potrebno, odločala neodvisna institucija po strokovnih kriterijih," je dodal Fišer.
Oglasila pa se je tudi nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je povedala, da je izvršilna veja oblasti v tožilstvo prišla z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki je bil sprejet lani. "Omenjeni zakon je namreč povečal pristojnosti ministrstva za pravosodje in zmanjšal pristojnosti generalnega državnega tožilca. To je izvirni greh vsega. Zdaj pa to prehaja le pod drugo ministrstvo," je dejala. Ob tem je dodala, da se sicer s prenosom tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ne strinja.
Odločitev skrbi tudi komisijo za preprečevanje korupcije
Komisija za preprečevanje korupcije pa meni, da je odločitev o prenosu resornih pooblastil glede državnega tožilstva zaskrbljujoča. "Slovenija je mlada demokracija z nizko stopnjo zaupanja ljudi v institucije pravne države," pravijo na komisiji. Ob tem so dodali, da bo združevanje omenjenih resorjev po hitrem postopku in brez tehtnih odgovorov na nekatera ustavnopravna in sistemska vprašanja, vsaj na kratek rok, dodatno okrepilo dvome v samostojnost in integriteto obeh institucij. Obenem pa bo po mnenju komisije ta poteza še bolj odprla prostor ugibanjem o političnih vplivih na posamezne postopke.
Komisija tako novonastalo koalicijo poziva, naj sprejeto odločitev resno pretehta oziroma jo omeji tako, da njena uvedba v praksi ne bo povzročila še večje erozije zaupanja ljudi v pravno državo.
Na nogah tudi kulturniki
Veliko kritik je letelo tudi na račun ukinjanja kulturnega ministrstva kot samostojnega resorja. Janković je bodoče člane koalicije pozval, naj pripravijo predlog za dodatno, kulturno ministrstvo. Predlog bodoče vladne koalicije je v zadnjih dneh dvignil veliko prahu, zaokrožila je tudi peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo, ki jo je podpisalo že več kot 1300 ljudi. Nacionalni svet za kulturo (NSK) je namero koalicijskih strank ocenil kot izjemno tvegano in potencialno škodljivo.
Lista Virant in notranje ministrstvo
Z odločitvijo DZ pa se je pod žarometom bolj kot ostali poslanci znašel Gregor Virant. Prenos tožilstva pod notranje ministrstvo je namreč predlagal ravno on. Ob tem pa si Lista Virant ne prizadeva več, da bi sama dobila notranje ministrstvo. Ko se je Virant glede koalicije pogajal z Zoranom Jankovićem, je dejal, da njegova stranka vztraja na pravosodnem, notranjem in finančnem ministrstvu. V koaliciji z Janšo pa pravi, da ni nobena skrivnost, da si njegova lista želi prevzeti ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter ministrstvo za finance. Torej notranje ministrstvo ni več ključno.
Glede na to, da so v stranki ves čas zatrjevali, da največja koalicijska stranka ne sme voditi notranjega in pravosodnega ministrstva, pa je Virant danes povedal, da bi bilo "absolutno bolje, da najmočnejša koalicijska stranka ne obvladuje ministrstva za notranje zadeve". A, kot pravi, kot ena od koalicijskih partneric ne morejo siliti nobene druge stranke, da prevzame to ministrstvo. In tako bo, vsaj neuradno, notranje ministrstvo pripadlo SDS.
Kot je dejal Virant, se vsi zavedajo dejstva, da je kandidat za predsednika vlade v sodnem postopku in da to tako zanj kot celotno vlado predstavlja določen deficit. Zato je pomembno, da njihova stranka vztraja pri vodenju pravosodnega ministrstva, je še dejal. Poleg tega je Janez Janša zagotovil, da se bo umaknil z vseh političnih funkcij, če bo pravnomočno obsojen. "To nam zadošča," dodaja Virant.
Virant je sicer še enkrat poudaril, da razrez funkcij v prihodnji vladni koaliciji še ni dokončen in da so odprte prav vse funkcije. Listo Virant sicer še zanima tudi mesto predsednika DZ. Sicer je Virant, ko je prevzel mesto predsednika DZ, posebej poudaril, da je pripravljen odstopiti s prvim dnem, ko bo sklenjena koalicijska pogodba.
Ob 19. uri bodo v oddaji 24UR zbrali prve odzive predsednikov strank in sindikatov. Ogledali si boste lahko tudi ozadje seje. V studiu bosta Maks Tajnikar in Matej Lahovnik v živo pokomentirala, kako realne so zaveze iz koalicijske pogodbe za hitrejši razvoj Slovenije.
Neuradno kroži veliko imen
Čeprav so funkcije za nove ministre po Virantovih besedah še odprte, pa neuradno kroži veliko imen. Kot Virantov kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo se je pojavljal nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. A ta je Virantu že sporočil, da resorja ne bo prevzel. "Moj poglavitni zadržek je bil ta, da se ne čutim dovolj kompetentnega za sistem javnih plač, ki ga je pravzaprav vzpostavil Virant. Tudi zato se mi zdi, da bi bilo najbolje, da bi Virant prevzel ta resor," je dejal za 24UR.
Kaj pa druga imena? Ministrstvo za finance naj bi predvidoma vodil Janez Šušteršič (Lista Virant).
SDS naj bi dobila pet oziroma šest ministrskih mest. Zvonko Černač naj bi postal novi minister za notranje zadeve, Mojca Škrinjar ministrica za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, Romana Tomc ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Andrej Šircelj minister za infrastrukturo in prostor.
Ker se Šircelj zadnje dni pojavlja celo kot kandidat za prvega moža NLB, so v povezavi z resorjem za infrastrukturo in prostor začela krožiti še nekatera druga imena. Dnevnik omenja ministra za gospodarstvo v prvi Janševi vladi Andreja Vizjaka, nekdanjega direktorja Elesa Vitoslava Türka in vodjo sektorja strateških naložb za energetiko pri AUKN Igorja Šalamuna. Kot še poroča Dnevnik, bo bodoči prvi mož ministrstva za infrastrukturo in prostor zagotovo eden od najvplivnejših ljudi v Janševi vladi. Minister za infrastrukturo in prostor bo namreč bdel tudi nad več milijard evrov vrednimi projekti države in njenih podjetij, ki jih bo obenem tudi umeščal v prostor.
Tomaž Gantar se je omenjal kot možen kandidat za ministra za zdravje. Včeraj so sicer zaokrožile informacije, da bi lahko ta resor prevzel celo Karl Erjavec. Po poročanju Financ bi Erjavec lahko postal minister za zdravje, če bi Virant ostal predsednik parlamenta in ne notranji minister. Špekulira se tudi, da bi bil lahko minister za zdravje Franc Hočevar, nekdanji šef rehabilitacijskega centra Soča, so še poročale Finance.
Za ministrstvo za zunanje zadeve še ni jasno, ali ga bo vodil Andrej Rahten (SDS) ali Erjavec. SLS bo predvidoma dobila dve mesti v vladi, in sicer ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vodil naj bi ga predsednik stranke Radovan Žerjav, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa naj bi vodil Franc Bogovič.
Minister za obrambo naj bi postal Aleš Hojs (NSi). Ministrstvo za Slovence po svetu naj bi vodila Ljudmila Novak (NSi).
DZ se bo lotil treh zakonov
Sicer pa bo DZ v soboto obravnaval tudi predloge treh od šestih zakonov, ki jih je zaradi slabega stanja javnih financ pripravila vlada in poslala v sprejem po nujnem postopku. S spremembami zakona o prevzemih naj bi upnikom in bankam kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočili, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. V energetski zakon se bo vpisala možnost prodaje, odtujitve oz. zastave proizvodnih energetskih objektov, z novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici pa razširila osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje.
KOMENTARJI (3363)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.