Janša, ki stranko vodi že od leta 1993, je dobil 368 glasov delegatov, proti ni glasoval nihče, tri glasovnice pa so bile neveljavne.
Na volitvah članov izvršilnega odbora je največ glasov prejel šolski minister in dosedanji predsednik sveta SDS Milan Zver, ki so mu po številu glasov sledili dosedanja podpredsednika SDS Miha Brejc in Andrej Bručan, poslanec Branko Grims, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, nekdanji poslanec Branko Kelemina, gospodarski minister v Bajukovi vladi Jože Zagožen, nekdanji poslanec in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Franc Pukšič ter poslanec Dimitrij Kovačič.
Člani novega najožjega vodstva stranke so še Miroslav Petek, nekdanji poslanec Drago Šiftar, državni sekretar na notranjem ministrstvu Vinko Gorenak, med 18 izvoljenimi člani pa so tudi Gregor Gomišček, Anton Štihec, Elizabeta Horvat, Sergij Daolio, Ladka Furlan in Marjan Golavšek.
Janša navdušen nad kongresom
Po oceni Janeza Janše je osmi kongres stranke uspel, slovenski demokrati imajo posodobljeni program in izvoljene ključne organe za sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Janša je po izvolitvi izpostavil nosilno resolucijo kongresa, s katero se je največja vladna stranka opredelila do lizbonske strategije, ključnega dokumenta EU. "Smo prva stranka, ki se je na politični ravni pripravila na ta korak."
Na vprašanje, katere od članov izvršilnega odbora namerava svetu predlagati kot kandidate za podpredsednike SDS, Janša ni navedel imen. Dejal je, da je bilo delo stranke tudi v zadnjem času, ko deluje v vladi, dobro opravljeno. Janša bo sicer svetu v imenovanje predlagal tudi kandidata za glavnega tajnika.
Srečanje Janše in Sanaderja
Kongres Slovenske demokratske stranke (SDS) v Portorožu je zasenčilo
srečanje slovenskega in hrvaškega premierja, ki sta napovedala, da bosta državi
v desetih dneh oblikovali sporazum o izogibanju incidentom. Sporazum, ki je v veliki meri že usklajen, naj bi slovenska in hrvaška vlada potrdili na skupni seji v Zagrebu najpozneje do konca junija. Kot je po srečanju, ki je potekalo v Portorožu ob kongresu SDS, dejal Janez Janša, sta se s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem med drugim pogovarjala o hrvaškem približevanju Evropski uniji in usklajevanju dveh dvostranskih sporazumov. Poleg že omenjene izjave o preprečevanju incidentov bi tudi sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja potrdili vladi na skupni seji, takrat pa bi začela delovati tudi mešana zgodovinska komisija, katere člani so sicer že imenovani.
Sporazum ne bo začrtal slovensko-hrvaške meje
Sanader se je slovenski vladi zahvalil za podporo pri približevanju EU. "Slovenija je danes zagovornica Hrvaške," je poudaril. Glede izjave o izogibanju incidentom pa je dejal, da ta ne bo prejudicirala dokončnega dogovora o meji med sosedama. Tako nobena rešitev ne bo vplivala na končno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Po Janševih besedah bi s podpisom sporazuma dosegli, da se do dokončne odločitve o meji med državama vzpostavi okolje, v katerem ne bo prihajalo do incidentov.
Po Sanaderjevi oceni sta državi naredili velik korak naprej, saj je ustvarjeno "dobro ozračje". Ideja o skupnih sejah vlade je lahko po njegovem mnenju začetek dobre prakse, v kateri se "bomo lahko v odprti, prijateljski in dobrososedski atmosferi pogovarjali ne le o reševanju odprtih vprašanj, ampak tudi o skupnih projektih". Eden od njih je, kot je povedal, današnja ideja za gradnjo mostu čez Muro, pri kateri bi sodelovali obe državi. V zvezi z aktualnimi zapleti oziroma incidenti med sosedama je Janša poudaril, da vladi težko delujeta tako, da rešujeta vsak posamičen primer, ne glede na njegovo težo. Zato se glavni napori vlagajo v splošnejše rešitve, kot je na primer izjava o izogibanju incidentov. "Tako vzpostavljamo okolje, v katerem do takšnih situacij ne bo prihajalo, in v katerem bo možno takšne situacije, če bo do njih prišlo, relativno hitro rešiti v obojestransko zadovoljstvo."
Tudi slovensko-hrvaška zgodovinska komisija naj ne bi reševala konkretnih težav, temveč le osvetljevala zgodovinska dejstva, kar bi pripomoglo k lažjemu reševanju konkretnih problemov, je poudaril Sanader. Janša še ni znal natančno povedati, kdaj bi komisija končala delo. Dejal je le, da rezultate pričakujejo še v teku mandatov aktualne slovenske in hrvaške vlade.
Janša na kongresu za sredinsko držo
Premier Janša je v uvodnem govoru ob začetku kongresa stranke poudaril, da bo SDS vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bo vzpostavila družbo povezanih in sodelujočih posameznikov ter ravnovesja med tržno in socialno državo. Ob velikokrat vsiljeni dilemi o izbiri med delom in kapitalom bo SDS izbrala človeka, je v polurnem govoru delegatom kongresa SDS v Portorožu poudaril Janša. "Ob kratkem sprehodu v zgodovino stranke" je omenil tudi razhajanja, iskanja, poraze na eni strani ter uspehe in vzpon SDS na oblast oktobra lani.
"Z Novo Slovenijo smo se povezali v verodostojno in trdno Koalicijo Slovenija, podpirali smo vse državotvorne projekte vlade, mnoge smo prvi oblikovali sami," je povedal Janša, ki je omenil tudi prispevek SDS k vstopu v EU in zvezo NATO in napredek na evropskih volitvah ter poudaril, da je stranka ob združitvi potencialov iz časa Demosa na volitvah leta 2004 podvojila rezultat.
Stranka sprejela novi politični program
Temeljne vrednote Slovenske demokratske stranke so svoboda, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost, so slovenski demokrati zapisali v novi politični program. Ta izhaja iz prepričanja, da se Slovenija s ključnimi razvojnimi izzivi sooča na gospodarskem področju. Kot je po izvolitvi pojasnil Janša, mora Slovenija narediti nekatere hitrejše gospodarske reforme, a ne na škodo trajnostnega razvoja. Novi program so sicer delegati na današnjem kongresu še pred razglasitvijo rezultatov volitev podprli soglasno.
V temeljnih programskih ciljih SDS izhaja iz načela, da je za hitro in vzdržno gospodarsko rast treba trg dela in kapitala osvoboditi ovir, ki zavirajo konkurenčnost, hkrati pa je treba poskrbeti za dejavnike, ki dolgoročno pospešujejo rast skupne produktivnosti. Dolgoročen cilj stranke je doseganje produktivnosti dela na ravni najbolj razvitih držav OECD, v ta namen pa bodo spodbujali podjetništvo in odpravo ostankov samovoljnosti državne birokracije. V slovenskem gospodarstvu bodo ustvarjali inovacijsko ozračje, ki bo z univerzami, inštituti in drugimi raziskovalno-razvojnimi organizacijami pospeševalo tehnološki razvoj. Deregulacija slovenskega trga dela je zato ena ključnih nalog.
Manjše spremembe statuta
Delegati so z veliko večino glasov nekoliko prenovili statut stranke, ki po novem od kandidatov slovenskih demokratov na volitvah ne zahteva več podpisa izjave, da do 15. maja 1990 niso sodelovali s tajnimi službami totalitarnega sistema. SDS z dopolnitvijo najvišjega akta stranke ustanavlja tudi klub županov in klub vodij občinskih svetnikov, z drugimi spremembami pa statut večinoma prilagaja dejstvu, da je SDS postala največja vladna stranka.
Prenovljeni statut tudi določa, da bodo odslej po funkciji člani sveta tudi poslanci v slovenskem in evropskem parlamentu, ministri, državni sekretarji, državni svetniki in predsednik strokovnega sveta. Vsi morajo biti hkrati člani stranke, sicer so na sejo sveta vabljeni, nimajo pa glasovalne pravice.
