Prejšnji teden so odstopili minister za zdravje Andrej Bručan, prometni minister Janez Božič in minister za visoko šolstvo Jure Zupan. Vlada pa je razrešila dosedanjega direktorja Sove Matjaža Šinkovca.
Po besedah premierja Janeza Janše je bila 'zadeva Šinkovec' sporazumna, šlo je za krepitev zunanjepolitičnega resorja oziroma krepitev na vladni ravni pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji. Tudi odstopi ministrov se v drugih demokratičnih državah po Janševih besedah zgodijo pogosto, razlika je le v tem, da je v Sloveniji proces zamenjave ministra dolg in se mu posveča več pozornosti, kolikor si jo dejansko zasluži.
O novih menjavah ministrov, ki so še tarče kritik, premier ne razmišlja: "Do sedaj se je v tem mandatu zamenjalo šest ministrov od 17 članov ekipe. V preteklih mandatih smo doživljali razpadanje koalicij, izstopanje strank ... V primerjavi s tem je to dokaj miren mandat!“ Nova imena ministrov še niso znana, najpomembnejši kriterij pa - po njegovih besedah - ni dejstvo, da prihajajo iz istih strank kot prejšnji, pač pa kakovost novih ljudi, ki se bodo morali zelo hitro uvesti v delo. Časa za prestrukturiranje ni veliko, a premier upa, da bo izvedena v 10 dneh. “Ni vse odvisno samo od mene,“ je dodal.
Tožba proti Antonu Ropu
Premier je prejšnji teden tudi vložil tožbo proti nekdanjemu premierju Antonu Ropu, ki jo je napovedoval že dlje časa. "Ni mi preostalo drugega, ponudil sem mu častni odhod, a ga ni sprejel. Žal mi je, da je prišlo do tega.“ Rop svojih trditev po Janševih besedah ne bo mogel nikoli dokazati, ker niso resnične. "Dopuščam teoretično možnost, da bo kdo dejal, da je kaj slišal, dokazati pa ne morejo ničesar, ker se ni zgodilo. Če bo kdo ponovil laži, ga bo doletela enaka usoda kot tistega, ki je laži sprožil,“ je zagotovil.
Pojasnil je, da je bil edini pogovor med njim in premierom Sanaderjem v času pred volitvami pogovor po incidentu na meji ob aretaciji takratnega poslanca Ljudske stranke Janeza Podobnika. Takrat je vlada zagrozila, da Slovenija ne bo več podpirala Hrvaške pri vstopu v EU. "Jaz se s tem nisem strinjal, to sem tudi povedal v vseh pogovorih s hrvaškimi sogovorniki. Na klic Iva Sanaderja, ki je bil takrat v New Yorku na zasedanju generalne skupščine ZN, sem se odzval in pogovori so potekali v smer umirjanja situacije, ne pa v smer povzročanja ali dogovarjanja incidentov.“
S hrvaškim premierjem sta na srečanju na Bledu dosegla dogovor, da bo vprašanje meje reševalo mednarodno sodišče v Haagu. Na vprašanje, kaj smo s tem pridobili ali izgubili, je dejal: "O zmagi bomo lahko govorili, ko bo težava rešena. To pa ne bo tako, da bo ena stran popolnoma zmagala in druga popolnoma izgubila. Slovenija ne bo nikoli - tudi če se odloči za posredovanje neke tretje strani - pristala na okvir posredovanja, v katerem ne bo mogla predstaviti svojih argumentov.“ Dodal je, da ima Slovenija na svoji strani mednarodnopravne argumente, prav tako zgodovinske in geografske. Potrebuje le še okvir, v katerem bo nekomu tretjemu te argumente lahko predstavila. Enako bo želela storiti Hrvaška.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.