Janša in Türk voščila pravoslavcem

Verniki pravoslavne cerkve praznujejo božič, praznik Kristusovega rojstva. Ob tem je predsednik republike Danilo Türk v svojem voščilu zapisal, da vsem državljankam in državljanom pravoslavne veroizpovedi v Sloveniji vošči vesel božič: "Naj nas vodi spoznanje, da smo v naši želji po sreči, zdravju, blaginji in prijaznosti vsi ljudje enaki. Pripadniki vseh veroizpovedi v Sloveniji naj uživajo občutek enakopravnosti in vključenosti v graditev naše prihodnosti."

Vernikom je voščil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je obiskal pravoslavno cerkev. S parohom Srbske pravoslavne cerkve, Peranom Boškovićem, sta se pogovarjala predvsem o novem pastoralno - kulturnem centru v Ljubljani, katerega gradnjo je podprl tudi premier. Dejal je, "da bodo preučili zakonske in finančne možnosti za morebitno neposredno pomoč države". Bošković pa je povedal, da bo v času predsedovanja Slovenije EU prav premier Janša postavil temeljni kamen za izgradnjo tega centra.

Kako poteka praznovanje

Pravoslavne družine predvečer njihovega božiča oziroma badnji dan preživijo skupaj. Na domove prinesejo badnjak; manjši hrast, ki simbolizira trdnost novega nauka, ki ga prinaša Kristus. Nekaj vejic posekajo in jih položijo v peč. Po hiši posujejo slamo in vanjo dajo denar in kakšen bonbon, temu pa sledi postna večerja. S tem je dom simbolično pripravljen kot betlehemski hlevček.

Na božični dan vstanejo zgodaj in z izvirsko vodo zamesijo božični kruh, imenovan česnica. Vanj običajno dajo srebrn ali zlat kovanec, pa tudi košček badnjaka, zrno koruze in pšenice. Med obedom lomijo božični kruh in ga razdelijo med družinske člane. Poleg česnice je na mizi tudi pečeno svinjsko meso, običajno odojek. Dopoldne gredo v cerkev, kjer med liturgijo preberejo božično poslanico srbskega patriarha Pavleta.

Pravoslavni božič za razliko od katolikov in protestantov, ki Kristusovo rojstvo praznujejo 25. decembra, obeležijo 7. januarja, ker pravoslavna cerkev ni priznala gregorijanskega koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII.

Praznovanje po Sloveniji

Na božični dan so bogoslužja pripravili v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pa tudi v Kopru, Kranju, Celju, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, v Bojancih in Marindolu.

Poleg Srbske pravoslavne cerkve je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi tudi Makedonska pravoslavna skupnost v Republiki Sloveniji, Sveti Kliment Ohridski. Le-ta nima svojega župnika, pač pa tudi za Slovenijo skrbi duhovnik iz Zagreba, dvakrat letno pa našo deželo obišče duhovnik iz Makedonije.

V popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pravoslavne v Sloveniji opredelilo 45.908 oseb, med njimi 32.665 Srbov, 3583 Slovencev in 2623 Makedoncev. Srbska pravoslavna cerkev ima v Sloveniji približno 46.000 vernikov. V Sloveniji je tudi okoli 12.000 do 15.000 Makedoncev, ki so pravoslavni, od tega jih ima okoli 5000 slovensko državljanstvo.