Za komentar Igorja Bavčarja smo poklicali v tajništvo Istrabenza, kjer so nam povedali, da zadeve ne želi komentirati.
Upokojeni častnik Slovenske vojske in nekdanji pripadnik Varnostnega organa Ministrstva za obrambo (VOMO) Brane Praznik je v Ljubljani javnosti predstavil svojo knjigo Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo.
V knjigi posebno pozornost namenja trgovini z orožjem v letih 1991 - 1993, ki je do danes ostala neraziskana.
“Takratni premier bi to moral vedeti”
Brane Praznik je za 24ur.com dejal, da je prepričan, da bi o nelegalni trgovini z orožjem moral biti obveščen takratni predsednik vlade. “Če predsednik vlade o tem ni bil obveščen, potem je bil slab predsednik. Moral bi vedeti, saj je od jeseni 1991 in do aprila 1994 potekala intenzivna trgovina z orožjem. Če smo že pomagali Hrvatom in Bosancem, bi moral ta denar kanalizirati v državno blagajno.”
Kočevska reka - središče sveta
V Kočevski Reki se je v tistih časih usposabljala naša specialna brigada, pojasnjuje Praznik. “Tam pa se je odvijala tudi trgovina z orožjem. Nek moj prijatelj je nekega dne rekel, dajta fanta, povejta kje je denar. S tem je mislil seveda na Janeza Janšo in Igorja Bavčarja. Pod njunim poveljstvom so v nelegalni trgovini z orožjem sodelovali tudi pripadniki njunih služb," dodaja Praznik in nadaljuje: "Teh ljudi je bilo toliko, da bi jih težko vse naštel. Nekateri fantje so javno povedali, da so trgovali z orožjem. Recimo Painkiher(op. p. Anton Painkiher, nekdanji vodja obveščevalnega oddelka VOMO in eden najtesnejših Lovšinovih sodelavcev), ki je bil orodje v rokah Lovšina (op. p. Andrej Lovšin, med letoma 1990 in 1994 direktor obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva); potem Krkovičevi (op. p. Tone Krkovič, nekdanji poveljnik specialne brigade MORIS)
fantje, in tako naprej. Če nič drugega je bilo treba to orožje varovat.”
Več sto milijonov mark vreden posel
Praznik v svoji knjigi navaja, da so ocene o številu zabojnikov z orožjem v Kočevski reki zelo različne, saj so jih pripeljali večkrat. Bolj zanimive so ocene iz začetka leta 1993, ko so nekateri 'šepetali', da je šlo za skoraj 500 milijonov mark vredno blago. Hrvaški časopisi so takrat pisali, da naj bi samo njim posredovali 800 ton materiala. Bosanski viri so bili takrat o količinah bolj skopi. “Kolikor sem na nek način v narekovaju občutil, je bilo tega denarja več kot 200 milijonov mark. Seveda pa so tu še podatki, ki so jih povedali Hrvati in Bosanci. Tega denarja je bilo ogromno, več sto milijonov mark.”
Kje je denar?
Težko je reči, kjer je denar, pravi Praznik, ki pri delitvi ni sodeloval. Nekaj denarja je po njegovem mnenju šlo v obrambne strukture, nekaj objektov je bilo zgrajenih, tudi nekaj avtomobilov je bilo kupljenih. “V državni blagajni tega denarja vsekakor nikoli ni bilo,” še dodaja Praznik.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.