Janša gosti kolege iz držav Višegrajske skupine

Premier Janez Janša gosti kolege iz višegrajske četverice – Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske. Osrednje teme pogovorov so bile prioritete predsedovanja Slovenije Svetu EU, konferenca o prihodnosti Evrope, razmere na Zahodnem Balkanu in ostale aktualne evropske teme. 

Predsedovanje višegrajski skupini je z julijem prevzela Madžarska. Poleg madžarskega premierja Viktorja Orbana so v Slovenijo prišli še poljski premier Mateusz Morawiecki ter predsednika češke in slovaške vlade, Andrej Babiš in Eduard Heger.

Na novinarski konferenci po zaključku uradnega dela srečanja je Janša, kot gostitelj, dejal, da je vesel, da v Sloveniji gosti predsednike vlad Višegrajske četverice. "Zahvala na tem mestu tudi vsem štirim za izjemno sodelovanje v času pandemije." V prvih mesecih pandemije, ki nas je prizadela lani so Sloveniji pomagali z zaščitno opremo, prevozom naših državljanov iz ostalih kontinentov in hitrimi testi, je spomnil Janša. Poljski in Madžarski se je zahvalil za pomoč pri varovanju schengenske meje. Veseli se tudi obiska vseh štirih na prihajajočem Blejskem strateškem forumu. 

Orban se je zahvalil za povabilo in dejal, da so si države med seboj zgledno pomagale druga drugi. Evropska unija se sooča z resnimi vprašanji, kot so tudi migracije, zato Slovenijo v teh šestih mesecih čaka težko delo, je dodal. "Pričakujemo, da bo Slovenija odlično predsedovala Svetu EU. Madžarska bo v naslednjih mesecih bo naredila vse, da bo v tem nudila vso podporo Sloveniji," je dodal. "Imamo srečo, da v tem času ravno Slovenija predseduje Svetu EU in da predsednik vlade, pričakujemo, da bo Slovenija odlična predsednica Sveta EU. Zelo pomembno je vprašanje zagona gospodarstva, zato potrebujemo investicije, varnost in širitev trgov."

  Izpostavil je, da so trenutno ključne teme epidemija, migracije in gospodarsko okrevanje po epidemiji, a se "EU ne ukvarja z dejanskimi izzivi". 

Dejal je, da ima Janša težko nalogo, da med predsedovanjem združi dve Evropi, tisto z državami, ki se ubadajo z migranti in beležijo počasno rast ter imajo visok dolg, ter drugo z državami, ki hitro rastejo, so se zavarovale pred migracijami in so stabilne. Slednje so države Srednje Evrope, je dejal. Orban je Evropski parlament, ki po njegovi oceni preveč razpravlja o temah, ki niso ključne, še obtožil, da se gre džihad nad vladavino prava.

Slovenijo je v predsedovanju podprl tudi Heger in "sem prepričan, da boste to nalogo odlično izpeljali". "Slovenija nam je prestavila prioritete svojega predsedovanja. Te zelo dobro odražajo teme, ki so v sedanjosti za pomembne. Pripravljeni smo v polni meri podpreti Sloveijo pri implementaciji," je dodal. Dotaknil se je tudi epidemije in dejal, da je potrebno ljudi nagovarjati k cepljenju in izpostavil, da je potrebno izkoristiti vse resurse, ki jih na tem področju nudi EU. Poudaril je pomen digitalizacije in kibernetske varnosti. "Pomembna tema pogovora je bil tudi Zahodni balkan in širitev EU, ki sta hkrati pomembni temi ob predsedovanju Slovenije Svetu EU. Potrebna je večja dinamika pri pristopnih pogajanjiih. Namen Slovenije je v naslednjih mesecih organizirati Vrh EU o Zahodnem Balkanu."

Babiš je dejal, da "nas čaka vroče poletje", predvsem zaradi izzivov, ki jih še prinaša epidemija. "Upam, da bosta predsedovanje Madžarske V4 in predsedovanje Slovenije Svetu EU uspešna in da pandemija ne bo ovirala naših načrtov. Število okuženih spet raste, naša naloga je prepričati čim večje število ljudi, da se cepijo." K temu je dodal, da največji izziv predstavlja prav cepljenje, zato bodo na Češkem še bolj vzpodbudili množična cepljenja, saj le tako "se bodo lahko naši otroci septembra vrnili v šole". Podnebna in migracijska politika ter širitve EU, so bile glavne teme srečanja, je poudaril Babiš. Dodal je, da "moramo jasno povedati, da nimamo konkretenega načrta glede migracij". "Migracije so tema varnosti. Zapuščamo Afganistan in mislim, da to ni bila dobra poteza, saj to sproža nov migracijski val." 

Morawieczki se je dotaknil gospodarskega razvoja in dejal, da se vse države, ki so se danes sestale, uspešno krepijo svoje gospodarstvo. "Podpiramo suverenost držav in njihovo medsebojno sodelovanje v gospodarstvu. Nismo v kotu in nočemo biti v kotu. Želimo igrati vlogo, ki bo strateško močna." Moramo tudi braniti svoje zunanje meje, je dodal Morawiecki. "Pogosto slišimo, da smo samo kmetje na šahovnici EU, zato moramo biti glasni in moramo nasprotovati centralizaciji. V naših državah dobro vemo, kaj pomeni prekomerna centralizacija."

"V EU ni prostora za boljše in slabše članice, saj smo vsi enakovredni in tudi suvereni in v notranjih reformah ne smemo uporabljati dvojnih meril. To čutimo predvsem v srednji Evropi," je še bil kritičen. Prepričan je, da bo načrt za naslednjih šest mesecev, ki ga je danes predstavil predsednik vlade krepil odpornost EU.

Kot so še spomnili, ima Slovenija že vrsto let vzpostavljeno tesno sodelovanje z Višegrajsko skupino na različnih področjih in ravneh. Z omenjenimi državami ima namreč veliko skupnih interesov, ki izvirajo predvsem iz članstva v EU, geografske umeščenosti in podobne stopnje gospodarskega razvoja.

Slovenija se sicer v vlogi predsedujoče Svetu EU ne bo mogla izogniti sporom na relaciji Bruselj–Budimpešta in tudi Bruselj–Varšava. Zunanji minister Anže Logar je v sredo v Evropskem parlamentu v imenu Sveta EU potrdil, da je zaslišanje v zastalem procesu po 7. členu v primeru Poljske in Madžarske zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot na dnevnem redu slovenskega predsedstva.

Še posebej pereča tema je trenutno madžarski zakon, ki v izobraževalnem procesu prepoveduje širjenje vsebin, katerih namen bi bil krepitev ozaveščenosti glede skupnosti LGBTIQ in s katerimi bi spodbujali homoseksualnost in spremembo spola.